Imam problem, oz. ne vem če ga imam

Zato sem odprla to temo, v upanju na dobre nasvete, brez prepiranja prosim.

S fantom sva skupaj 4 leta. Jaz ga zelo ljubim in mislim da on tudi mene. Je pa problem, ker se non stop nekaj prepirama in v bistvu o ničemer resnem. On je tudi zeeeelooo dostikrat slabe volje, ker ga služba in njegova mama uničujejo in to seveda nosi domov. Ne vem kako mu naj pomagam da bi bilo boljše Zdaj sva se pa odločila da bova v kratkem imela družino. Verjetno konec leta začneva. On pravi da si želi otroka, ampak da se do takrat ko boma videla + na testu noče s tem obremenjevat, noče da se pogovarjama o tem, z mano noče v otroške trgovine, edino kaj mi pove je, da si bolj želi sina kot hčero, ampak da ne bo razočaran če bo punčka. Zdaj pa ne vem, če je to normalno obnašanje z njegove strani, da se še nič ne obremenjuje s tem, da mu je za vse vseeno. Je večina moških takih ali kaj?? In je res da se moški spremenijo ko gredo na UZje in potem po rojstvu otroka? Zdaj njega namreč zanima še samo računalnik in nogomet.

Hvala za vaše odgovore

Jaz sem si otroka ful želela, pa vseeno nisem prej letala po otroških trgovinah.

Za vse je enkrat pravi čas.

_____________________________

...vox populi...

Ne, večina moških ni takih. In že to ni normalno, da ti še pred spočetjem reče, da si želi bolj fantka, kot punčko. Ne vem zate, ampak jaz s tipom, ki bi bil takšnega mnenja glede naraščaja, v tej smeri ne bi nič planirala.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Ne, večina moških ni takih. Vsaj, tisti, ki jih jaz poznam niso. Vidva po napisanem sodeč še nista zrela za otroka.
Da pa ne čuti potrebe po tem, da bi letal po otroških trgovinah se mi pa ne zdi v tej situaciji nič čudnega.

ma, daj no, lelaval. ko še nisi "čisto blizu" dojenčka, imaš pa menda še to pravico, da si nekaj bolj želiš, kot drugo. kdaj je meja, ko si ne smeš? pet letni otrok si želi bratca, deset letni tudi, dvajset pa bog ne daj da o tem premišljuje? ali pa trideset? to mislim, da je samo razmišljanje; predstavljanje, do tega pa menda ja ima pravico. in na podlagi tega bi ga ti odpisala? ne tak hudo no...

Meni edino del o tem da se noče pogovarjat ni všeč. Ok, po trgovinah ni treba letat pa ne vem kaj. Ampak da se noče pogovarjat o otroku. Itak da se je treba pogovarjat. O tem kako si predstavlja družino. Kako si predstavlja sebe kot očeta. Če se zaveda kakšen finančni zalogaj je to. Če se zaveda da je po rojstvu otroka marsikaj drugače in se je potrebno tudi marsičemu odpovedat. .......
To so vse teme ki jih pametni pari predelajo pred "delanjem otroka".
Jaz osebno si ne predstavljam da se o tem ne bi mogla pogovarjat z partnerjem. Midva delava na več kot leto, pa se o vsem pogovarjava. Kako si predstavljava življenje in vse. Ne hodiva po oblakih ampak tako realno. Pa ne o opremi ipd. ampak bolj o življenju z otrokom. Ne vem no meni je pa ful lepo se o tem pogovarjat. Midva imava pršparan denar za opremo, imena izbrana
....v tem letu sva že vse predelala

Ne vem kaj naj ti svetujem, ampak meni ni jasno kako si on zamišlja družino. A bo o vsem razmišljal šele ko bo +? Zakaj pa ne prej? Kaj pa se bo čudežno spremenilo po tistem testu? Nič. Prav nič. Odgovornost se žačne že prej.

Imam občutek, da sta oba še zelo mlada in da je to razlog, da tvoj partner še noče otroka...ker je enostavno premlad. Se mi zdi, da ga ti v nekaj siliš, za kar se še ne čuti dovolj zrelega in da zato tako reagira na tvoja spraševanja, ogledovanja trgovin..in ostale krame.

Po moje mu boš naredila največje veselje, če boš še kakšno leto, dve, tri počakala. In takrat se bo veselil in si otroka tudi želel. In takrat ne bo potreben UZ, da si ga bo želel. Verjemi.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

jaz pa res mislim, da je moškim malo drugače to vse skupaj, kot ženskam. ene s(m)o take, druge drugačne. če je toliko razmislil, da si sebe bolj predstavlja s sinom, pomeni, da pa le razmišlja o tem. ne razmišlja pa toliko kot ženske:) hvala bogu za rr, v dveh letih ,ko sva midva najinega delala, bi se mojemu zmešalo,če bi moral vse "pogovarjanje" o otroku dat z mano čez. mu je del bremena (ziher dve uri na dan), odvzel rr.
nismo vsi isti...in jaz si res ne bi predstavljala, da bi se pogovarjala o dojenčku, kot sem si sama želela. ker jaz sem samo na to mislila, on pa ne samo na to. mislim pa da je anonimna kar malo meni podobna, glede na to, da še noseča ni,pa bi že po otroških trgovinah hodla:)

Tudi jaz imam občutek, da sta še mlada.
Ne vem, če je OK, da se partner ne sooči s tem (pogovorom) že zdaj, če si tudi on želi štručke!?

Je pa res, da (kot so že predhodnice napisale) imajo moški velik manjši dar govora kot ženske!

Kar se pa trgovin tiče... 

Rojstvo otroka pa res ne bo ničesar spremenilo, kvečjemu poslabšalo.

hehe, predno sploh začneta delat na je po moje res malo zgodaj za otroške štacunce . Sva se pa pogovarjala o vzgoji že prej, ker se nama pač to zdi ena od pomembnejših zadev in naju je zanimalo, kaj drugi misli o kaki zadevi, kako bi ukrepal... In ker sva se v veliki večini strinjala z zelo malimi odstopanji, se nisva nič kaj dosti sekirala okoli tega...

Ja se strinjam s tem, te teme nisem odprla zaradi spola otroka, to sem pač omenila zraven, pač si bolj želi fantka, ampak ne bo razočaran če bo punčka.

Hvala za odgovore.

Res ne vem kaj naj si mislim, včasih se zelo rad pogovarja o otroku, o vzgoji, o financah, imena že imava izbrana in tako. Pride pa dan ko mi reče, da sma se že 1000 krat pogovarjala o tem(no saj sva se res ) in da se pač noče zmeraj o tem pogovarjat.

Res je da sem jaz obsedena z otrokom, priznam. Ja v otroške trgovine že tudi dolgo hodim

Mogoče se mu že zdi da malo pretiravam da se več noče o tem pogovarjat, kaj pa vem no

Točno to! Jaz mislim samo na in me skrbi da mu to več ni prijetno.

Nisem brala vseh odgovorov.

Ma na tvojem mestu, se ne bi odločala za otroka s tem človekom.
Glede na napisano sklepam da, ko bo prišel otrok, boš za vse več ali manj sama. Seveda obstaja možnost da se motim. In upam da se.

Srečno!

Tudi jaz mislim tako kot predhodnice. Otrok po mojem ne bo rešil problemov med vama. Mogoče bo lahko še slabše. Ob vseh njegovih napornih službah in njegove mame, pa do neprespanih noči zaradi dojenčka, bo lahko situacija še slabša.
Da pa se do takrat noče pogovarjati o je pa še bolj čudno. Zgleda, da mu ni do tega.
Premisli, če res želiš imeti otroka z njim!
Veš sej otroci prinesejo nekaj najlepšega, ampak poleg vsega pa tudi veliko odrekanja, manj časa zase, več odgovornosti,.. Pa je na to pripravljen tvoj? Mislim, da se bo moral odreči kakšni stvari, da ti bo lahko v pomoč. Ali boš kar sama za vse?
Mogoče se pa motim. Mogoče se bo takrat spremenil. Ali pa tudi ne.


_____________________________

Moji fantje so moj zaklad. :) Brez njih bi bil svet prazen.

Mogoče mu pa res malo preveč najedaš s pogovori o .
Saj tebi bi tudi šlo na živce če bi ti partner skoz govoril eno in isto.
To, da noče s tabo po otroških trgovinah, se mi zdi čisto normalno.
To, da bi raje sina, kot punčko, je tudi normalno, saj imamo vsi neke želje glede spola otroka. Problem nastane če bi bil potem tako razočaran nad punčko, da bi jo zavračal.

V to, da se moški spremenijo ko vidijo Uz pa ne verjamem. Če zdaj ne kaže kakega hudega interesa za pogovor o , ga tudi pogled na UZ ne bo. Za moškega je dojeneček v trebuščku neko abstraktno bitje vse dokler se ne rodi. Nekateri se potem streznijo, drugi pa se nikoli ne.

Delajta na  ( če sta oba 100% prepričana, da si ga res želita) , pa ne skoz samo o tem govoriti, saj se ti tudi še kaj drugega verjetno v življenju dogaja.

Točno to! Jaz mislim samo na in me skrbi da mu to več ni prijetno.

Jaz sem ženska, pa nisem pred petim mesecem nosečnosti hodila po otroških trgovinah. Želela sem si deklico, dobila pa fantka, ki ga imam najrajši na svetu in ga ne bi menjala za nobeno deklico.