Dobila sem datum za operacijo(okviren, mi bodo še potrdili mesec pred datumom).
Imam pa še kar nekaj vprašanj, moj zdravnik je pa ekstra zgovoren . Pravi da mi bo še vse pravočasno pojasnil sam mene pač ful v naprej zanima.

A je katera kadilka, ki je imela to operacijo?
Predvidevam da je pametno da neham prej kadit a ne, da ne bom pol kašlala(rana pa to), k še vedno k sm se lotila nehat sem par tednov kašljala k pr norcih.

Operacijo imam pred poletjem. Kako je z soncem in rano? Koliko časa se rabiš izogibat soncu?

V bolnici si koliko časa? Pa še ... kako je z hranjenjem po operaciji. Predvidevam da je oteženo?

Žal ti ne znam svetovati drugega, kot da če po koncu kajenja ful kašljaš, da je res bolje da prenehaš prej. Ker kašljanje in rane....boleče.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

A pol si se odločila za to operacijo?

Ja. Kaj pa čm druzga....

Ja no, sej ti sama najbolj veš kako je prav. Upam, da ti kakšna da nasvet, ki je  to dala čez. Poleti je res zoprno it na operacijo, sploh zaradi vročine, ki te daje še nekaj časa, zunaj pa 35 stopinj. Joj, se ne smem spomnit na to.

Operacijo imam začetek maja, upam da takrat še ne bo tako vroče. Sam mene zanima kako je s soncem. Ker nimam namena pulijev nosit čez poletje

Rana po operaciji ne sme bit nobena izpostavljena soncu. Jedla boš pa pretežno tekočo hrano, po mojem.

Karin, pri meni bo drugi mesec eno leto, odkar so mi jo odstranili.

Čudi me, da imaš operacijo šele maja, mene je začela ščitnica dušiti in sem bila prej kot v enem mesecu operirana, pa tudi drugi dve operiranki, ki sta bili isti dan operirani, sta bili v kratkem času na vrsti, čeprav nista imeli posebnih težav.

Če si pametna, nehaj kaditi danes in ne jutri, pa ne zaradi ščitnice, ampak na splošno zaradi zdravja. Sama sem kadila kar precej let in sem nehala lani maja. Še danes bi ga z užitkom prižgala, pa ga ne, ker vem, da potem ni poti nazaj. To o škodjivosti kajenja niso prazne marnje.

Koliko časa si v bolnici je odvisno od bolnice. Mene je operiral dr. Bitenc v izolskem medicorju - to je  center za srčne bolnike in sem šla takoj drugi dan domov. Soseda je bila par let nazaj operirana v Ljubljani in je bila v bolnici 5 dni.

Po operaciji te rana ne boli - nisem vzela nobenega analgetika, ker ni bilo potrebe. Tisti dan, ko si operiran, si tako tešč, drugo jutro dobiš normalen zajtrk, čeprav imaš še drenažo iz rane.  V glavnem ni nič hudega, kakšen dan počivaš. Mene je malo motilo, ker sem bila dva meseca skoraj brez glasu, potem se mi je vrnil.

Težav nobenih, redno je treba jemat zjutraj hormone - meni je bilo to najtežje, navadit se na tablete, ker sem včasih pozabila. Počutje imam v redu, sicer pa že prej nisem imela kakšnih posebnih težav.

Operacija ni nujna, zato tudi nisem tako hitro na vrsti. Bo pa v Ljubljani.

Hvala za odgovor

Karin, če ni nujna, zakaj sploh greš na operacijo?  Sama sem imela povečano ščitnico vsaj 15 let in dokler me ni dušila, ker je pritiskala na sapnik, sploh nisem pomislila na operacijo.

Zato ker je to po vseh možnih zdravljenjih, po vseh možnih "preizkušanju raznih tablet", po zmetanga ogromno denarja za privat dohtarje, razne "neuradne dohtarje", po konstantnem poslabševanju mojega počutja ... pri meni edina pametna odločitev. Zelo pretehtana, odločam se za operacijo že par let, probala sem vse možno...
S tem da če se ne odločim za operacijo imam resnično minimalno možnost donosit otroka.
Na operacijo grem zato, da se bom mogoče končno počutila normalno in da bom mogoče končno dobila možnost imeti otroka.
Z zdravili se pač moje ščitnice oz. njenega delovanja ni dalo nadzorovati. Smo poizkušali tri leta. Se sam slabša vse skupaj.
Za operacijo sem se pa odločila po pogovoru z parimi puncami ki so to že dale skozi. Sedaj mi je žal da se nisem odločila že prej.

Karin24, dosti sreče pri operaciji in upam, da se nam kmalu priključiš v klub "perfektnih" mam



_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Ja, ob takih težavah pa ne bi pomišljala. Boš videla, kako se boš potem dobro počutila. Dobiš predpisano dozo, parkrat greš na kontrolo, da ti pravilno dozirajo hormone in to je to.

Tudi jaz ti želim, da bi po operaciji pri vas čimprej zajokcalo.

Kaj pa operacija zdravo življenje?

Redna in zdrava prehrana.
Veliko gibanja na svežem zraku.
Malo razburjanja.

Ne pomaga?

Razburjam se dovolj. Zdravo res ne živim, sam zbolela sem že dolgo nazaj...ko sem čisto drugače živela kot sedaj. Pri hormonskih težavah to ne pomaga. V določene stvari se lahko prisiliš, v določene ne. Če mi kemija ne pomaga, mi tudi ostalo ne. Prehrana mi pomaga toliko da se mi teža več ne viša. Sprehodi...hm....pride dan ko se kregam sama s sabo da vstanem in grem v službo, da se silim da se sploh premikam...pride pa dan k z zobno krtačko drgnem eno leto stare fuge v kopalnici k sploh niso svinjske, zato k ne vem kam z energijo. In ta nihanja me ubijajo...pa ne samo mene...tudi ljudem okoli mene ni ravno lahko. Zadnje čase se mi je pa začelo vse ful na psiho vsedat. Imam kkšne čudaške prebliske k se sama sebe vstrašim. Da ne govorim o tem da mi spomin totalno peša, moja glava je kot rešeto, se ne spomnim kaj sem pet min nazaj napisala, da tulim če mi kdo prst pokaže(26let nisem nikoli jokala zdej pa... ), koncentracija na nuli....ne morem več tako živet. Pa še tolk stvari sem si nakopala, k jih niti približno ne sfolgam .... in to mene čist dotolče. K ne prenesem da česa ne zmorem.
Da ne govorim o zavijanju oči če slučajno kaj od tega komu omenim. K se delam. Pa lena sem .... k to je pa zihr vse izmišljeno.

Če ne drugega, po operaciji vsaj teh nihanj ne bo. Pa po izkušnjah punc ki so to že dale skozi, lahko potem čisto normalno živiš, pač jemlješ hormone. Mi je žal da se nisem že par let nazaj za to odločila....sam sem imela upanje....da bodo najdli kaj k bo meni odgovarjalo in mi pomagalo oz. po pravici...sem kar upala da bo izginlo-si znam ful dobro lagat če je treba . Zdej se mi pa ne da več....nimam več niti energije niti živcev skor vsak tedn okol dohtarjev letat.

Probaj tole zrihtat .

V pol leta se da marsikaj poštimat  :).

Mah...s šolo nimam kaj, če sm že plačala tolk bom pa še nardila, vsaj par izpitov bi blo fajn. No če ne bo šlo pa se tud ne bo svet podru.
Službe ne pustim, ni šans, ker je še edina stvar ki moje možgane v pogonu drži, pa tud šef in sodelavci imajo ful razumevanja zame...tam se prou dobro počutim.
Doma pa...kaj nej rečem....se vsak dan zahvalim ne vem komu da mam zravn sebe človeka k poskrbi za vse...za mačke, pucanje in kuhanje kadar sm na tleh. Sej na začetku ni štekal kaj mi dogaja, k jst sm bla včasih totaln hiperaktivc....zdej pa vidi da včasih ne morem in naredi on. Pa en redkih ljudi ki takoj vidi kdaj rabim mir in se umakne in me pusti pri miru. Pa ki ne pametuje.
Ma sej bo...glavno da sm strah premagala pa se končno naročila. K sm pa papak kar se raznih operacij tiče. In mi je moglo res prekipet da sm se za to odločila.
Sej maj bo kmalu

Mič, problemi s ščitnico niso enostavni in se jih ne da odpraviti z "zdravim" načinom življenja...  Gre za resno bolezen, ki se zdravi (vendar se nikoli! ne ozdravi) s hormoni, v primeru kot je od karin, je pa itaq operacija edina prava rešitev, razen, če si mazohist. 

Zelo poenostavljeno sem ti napisala, kaj je dobro in kaj bi lahko pomagalo. Bom poskušala razložit, da ne bo zvenelo, kot da te zavajam :).

Okvara (?) ščitnice in s tema povezana operacija in hormonska terapija so resne zadeve. Jaz bi v tem primeru naredila vse, kar je v moji moči, da bi zadeve ublažila do največje možne mere. Tri stvari, ki sem jih napisala, so zelo okvirne, a če začneš o njih razmišljati in na njih delati, se da marsikaj poštimat. Ne pravim, da je to nadomestilo za medicino, pravim pa, da je tvoje zdravje tudi v tvojih rokah in v tvoji glavi. Povej, kaj te ovira, da bi sama poskrbela zanj?

Tvoje telo je dober pokazatelj tega, kar se v življenju dogaja. Meni je zdravje na prvem mestu in kakršnokoli neravnovesju v telesu je znak, da moram ustaviti žogo. V tvojem primeru ne vidim nobene potrebe po dokazovanju, da zmoreš vse in frustraciji, kadar vsega ne zmoreš.Težava ni v rezultatu, težava je v tvojem dojemanju nerezultata ali nepopolnega rezultata, na katero telo reagira na svoj način. Verjetno si se že velikokrat borila s tem, nazaj pa se bori tudi telo z nenormalno (povečano ali premajhno) količino hormona. V telesu živiš in spoštuj tudi njegove odločitve, ne samo odločitve in želje glave in razuma.

Nikakor te ne želim kritizirati; želim ti le povedati, da je telo tvoje, da z njim upravljaš ti in da IMAŠ določene možnosti, da telo posluša tudi tebe, samo sodelovati je treba z njim.

Glej, da operacije je še pol leta. To je dolga doba, da lahko poskusiš sama kaj naredit. Za tvoje zdravje gre. Operacije in tableti so fajn, samo zelo mlada si še.

Če se je bolezen pojavila....lahko tudi gre .

karin24 - zvečer imam več časa...pa se ti oglasim...ali tu ali na ZS.
Meni so ostranili ščitnico zaradi raka.

mičRR -določenih problemov se NE da premagati! Velikokrat je operacija nuja.
Moja mami ni imela karcinima,pa so ji odstranili...sedaj nima več težav.


_____________________________

kaR te ne ubije,te okrepi!

Kje sem pa to napisala

Pravim, da človek lahko naredi marsikaj (kar pa ne pomeni vse) za svoje zdravje. In zakaj ne bi nekaj naredil sam, če to možnost ima?

Mič, razumem kaj mi hočeš povedat.

V vsakem primeru ti želim vse dobro :).

Hvala