Seveda na svojo škoda jaz s plačilom položnic,.. več sraje kasnej. Zmešnjava, še kakšne obresti. A se izboljšujem čimveč mečem na trajnik. In tako kmal realno sliko ob plači  . Ma kaj češ krut vsakdanjik. Sam tolk se težk spravim k enmu delu, ki pa tud ni tolkj zagulen, ne vem neke bremze čudne se mi vklopijo. A ja pa za odhod v knjižnjico,.. jow!!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

S plačilom položnic (pa si vsakič rečem, da morm to takoj pošlihtat), pa s pospravljanjem po stanovanju (posoda kar noče it sama v pomivalca... ), da pa ne začnem, kaj moj dragi vse odlaga...To bi bil šele dolg spisek!

Jaz z vsem odlagam do zadnjega trenutka. Ampak res dobesedno zadnjega. Vlogo za otroški dodatek sem oddala v nedeljo priporočeno na dežurni pošti (saj piše, da moram oddati do konca novembra, torej sem oddala celo 13 ur prezgodaj). Položnice plačam, ko dobim opomin pred odklopom (elektrika bo počakala, znižanje za škornje pa ne). V službo pridem ob 21:55 (začnem pa ob 22-ih). In podobno. Nima smisla vsega naštevati. Koliko me to stane (časovno, živčno in denarno), je pa druga zgodba. No, pa saj je december in že pišem novoletne sklepe (to so tisti, ki se jih potem nikoli ne držim). Eden od njih je tudi ta, da se bom bolj racionalno organizirala. Bla, bla, bla. Samo tinto trošim za brezveze.

Vse zgoraj našteto je pri meni itak da standard, največji hudič pa je, da odlagam in odlagam delo (beri delam z polžjo hitrostjo in še najmanj 10 stvari zraven), roki se bližajo, potem pa spet vse v zadnjem trenutku in ravno takrat se potem toner izprazni, mi zmanjka papirja, interneta ni, v trgovini ne najdem nič pametnega za oblečt, torej obrnem celo omaro po dolgem in počez (pol ure pred odhodom seveda) in se cmerim kako nič nimam    In še bi se kaj našlo

• odlašam s pričetkom generalne pred vsakimi prazniki, sploh božičnimi, na koncu pa na božični večer še po tleh ribam in vmes krasim smreko (letošnja zaobljuba, da se to ne bo zgodilo), 
• z likanjem ,
  
• z zamenjavo sezonskih oblačil v omarah,
  
• z obiskom zdravnika (ko je že res nujno),
  
• z obiskom zobozdravika (me že pol letapo malem boli zob pa ne upam, bom počakala, da me bo cela čeljust bolela)

S pospravljanjem prostorov, ki jih ne uporabljamo za vsakodnevno bivanje. T.i. "rumplkamre". Dolgo časa tja odlagam stvari in se nikakor ne spravim pospravit. Imam kar slabo vest., ker bo kmalu eno leto, ko smo se preselili v hišo, pa so določene stvari še vedno v škatlah. Razmišljam da bi jih kar vrgla stran, ker očitno ni v njih nič takega kar bi rabila, da stojijo nedotaknjene že celo leto.

Z vsem .

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Jaz odlagam s tem, da bi si uredila trajnik ali vsaj KLIK za plačilo položnic ( te plačujem vsak mesec redno, da sem na tekočem in tako imam pregled, s koliko denarja lahko razpolagam do naslednje plače- včasih je ostane žalostno malo, ampak položnice so prve ). Me pa jezi, da nesem vsak mesec 12-13eurov provizije- s tem bi npr. lahko plačala RTV.
Druga stvar pa je ta, da nikoli, res nikoli ne pospravim košare zlikanega perila v omare- likam zelo rada, ko bi bilo treba sortirati po omarah, pa se ustavi.
Zdaj pred kratkim smo imeli delavce, pa sem vse pospravila, generalno umila, le na vrhu omare v dnevni sobi ne- in tam bo prah ostal še drugo leto- ker ko me enkrat mine, se ne spravim tako kmalu dokončat .
Se pa trudim stvari delati sproti, ker itak vse počakajo name.

kar lahko storiš danes, jutri preloži na pojutrišnjem ( mogoče ti pa takrat ne bo treba) 

moj moto

Z veliko stvarmi: s študijem (imam že 2 leti samo še 3 izpite - no smo pa naredili še 2 otroka vmes ), z likanjem, z odhodom v posteljo, zjutraj ko je treba vstat, z zobarjem, s kontrolo stanja na računu (rajš si mislim, da mogoče še nisem v minusu ), s plačilom položnic (ampak še vedno jih plačam pred kakšnimi zamudnimi obrestmi), z generalnim čiščenjem, z razvijanjem fotografij...

< Sporočilo je popravil anckabancka -- 3.12.2008 8:55:21 >

_____________________________

Ponosna mamica petih fantkov :)

vsako jutro posebej se moram prepričat da se vsedem za računalnik in začnem delat....bemti.

Odlagam s položnico moje naročnine za mobitel(od 40e naprej),ma se mi tko škoda zdi denarja,ampak jest še kr klepetam po mobiju .
Čakam pa da mi najprej pošlejo opomin pol čez en tedn mi pošlejo SMS,no pol mi pa še ene par dni vstane da plačam položnico predn mi ga izklopjo.No ja enkrat so mi ga že

_____________________________

Ela čebela

Včasih sem odlagala vse mogoče, ker sem si to lahko časovno privoščila .

Zdaj pa je toliko enih stvari na kupu, da če ne naredim takoj, se mi nabaše v roku dveh, treh dni in imam takrat dela do enih, dveh ponoči in čez. Tako da, če se le da, naredim spotoma. Oz. odlagam tisto, kar ni mus in ne bo prišlo do nekih hudih posledic, če tistega ne naredim. Npr. likanje, pa zamrzovalno skrinjo moram počasi sčistit, avto bi tudi lahko posesala....

Z izdelavo seminarske naloge.

Z kakšno pametno dieto in rekreacijo. 

Groza, me je strah napisat, ker sem obupna pri teh stvareh, odlašam s plačilom položnic, urejanjem uradnih stvari na sodišču (zdaj imam spet slabo vest), da ne govorim, da se spravljam narest en sam izpit na faksu že 3mesece, doma mi še vse nekak uspe ostalo pa katastrofa.

Najhujš mi je pa to, da ima moj vse popredalčkano in uredi stvari še pred rokom .

S pisanjem diplome...ko sem bla noseča, nisem mogla sedet za računalnikom, zdaj ko imam otroka ne morem...v rit me bojo sunsli na faksu. Moram pohiteti, ker so mi 1krat podaljšali temo. Zlati EPF.

Moj podpis vse pove

_____________________________

Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.

- Z vsemi gospodinjskimi opravili (razen s kuhanjem, to prav rada počnem), ki jih itak 3/4 opravi moj
- s plačilom nekaterih položnic
- z registracijo in zavarovanjem avtomobila (ponavadi se vozim kakšna dva meseca, ko ugotovim, da mi je zavarovanje in registracija že zdavnaj potekla )
- z obiskom zdravnika
- v službi pa s kakšnimi trapastimi nalogami, ki mi nikakor ne sedejo in nimajo življenjskega pomena


_____________________________

EX JERY

Ženska, ki je pretrpela izgubo otroka, se ničesar več ne boji. (židovski pregovor)

http://www.freewebs.com/trini-horjulska/

-  s plačilom položnic (sem mislila. da sem edina, pa hvala bogu še obstajte meni podobne),

- s čiščenjem hiše,

- z obiskom zdravnika (ponavadi),

- s tankanjem avta (čakam, da mi začne vse utripat ko novoletna jelka),...

_____________________________

mojeustvarjanje

No, e ste le pa e tako v detajle...
- vstanem, ko bi morala biti e zunaj
- kljub temu brez kave ne grem nikamor (sedim pri mizi in vpijem otrokoma v sobo, naj ne poleavata tako dolgo, ker se mudi)
- otroka prideta v olo in vrtec najbr ob 8:14 (pouk in zajtrk se zaneta ob 8:15)
- e je nekaj odprto do 19-ih, pridirkam skozi vrata nekaj minut prej in se udim, zakaj me niso veseli, saj jim delam promet
- polonico za mobitel plaujem kakor maja24 (vpitje tae, preko katere imamo druinski paket, je pa kakor Mastercard - neprecenljivo)
- e kdaj ne boste dobile taxija ob eljeni uri, potem vedite, kaj je razlog - je bilo treba oferja prej e zbuditi
- vse vloge oddajam ob 11:55 ali z deurne pote ob nedeljah
- ko zagusti, delam pa po 10 stvari naenkrat, da so potem narejene vse napol (ampak mi vsaj nihe ne more rei, da nisem naredila)
- leta nazaj me je moral e policaj akati, da sem se oblekla, naminkala, poesala, vmes sem, ne da bi opazil, pristavila dezvo, pa je kar popi*dil, ko je potem videl, da cuker dajem v kavo.

Pichka vam materina shumnishka.