Moj partner ima v najemu službeno stanovanje (državna uprava), kjer živi njegova bivša partnerica z dvema njegovima otrokoma. Sedaj bi želel da se najemna pravica prenese na bivšo partnerico (tudi zaposlena v državni upravi, vendar spada pod drugo ministrstvo). Dal je prošnjo za prenos najemne pravice in dobil zavrnjeno. Kdo še lahko odloča o tem in kaj storiti, da bi lahko ostali noter?

Hej, a res noben nič ne ve??

Predlagam, da najprej na najemni pogodbi preverite, kdo je dejansko najemodajalec (lastnik) - ministrstvo od tvojega moža ali ministrstvo od njegove bivše žene. Ko boste to ugotovili, boste tudi vedeli, kam se obrniti. Razen, seveda, če ste se točno tja že.
Ministrstvo kot lastnik ima pravico zavrniti prenos najemniškega razmerja iz večih razlogov - kot prvo: ona ni več ožji družinski član tvojega moža (ker je pač bivša, ne sedajšnja); kot drugo - ni zaposlena na istem ministrstvu, torej ni njihova; in kot tretje - ne glede na oboje lahko prenos zavrnejo.

Upam, da sta se pritožila. Pritožbo naslovita na isto ministrstvo (bi rekla - razen, če v odločbi oz. sklepu ne piše drugače).

Lahko pa nekoliko zaobideta zakon - ti si sedaj ožji družinski član. Zaprosita za prenos nate.

Na najemni pogodbi je nosilec najemne pravice moj (ne še mož). Midva želiva, da njegova bivša in otroci ostanejo noter, da ne bo nepotrebnih komplikacij. Midva sva sedaj podnajemnika v manjši garsonjeri, nameravava pa se seliti, ampak ker je on najemnik službenega stanovanja ne bo dobival potnih stroškov (kraj je oddaljen skoraj 100 km), kar si pa ne morava privoščiti. Ona pa tudi noče podpisati sporazumne ločitve, čeprav on doma ne živi že 3 leta, ker hoče ostati v stanovanju. On pa normalno noče vržt na cest svojih otrok (. Ona mu pa že itak skoz naprej meče (pred otroci), da jih hoče vržt na cesto.

Zadeva je očitno bolj enostavna, kakor mislita.

Tvoj partner se očitno ločuje (ali pa se bo v kratkem), torej bo njegova žena (hoče ali noče) postala bivša žena. Napisala si sicer, da ona ne želi podpisati sporazumne ločitve, torej ne vem, ali tvoj partner še čaka in jo prepričuje ali pa je vložil tožbo za ločitev. Dejstvo je, da uradno ti še ne obstajaš kot njegova partnerka (ker je uradno še poročen, bigamija pa je prepovedana), ona pa je uradno še njegova žena in on je najemnik stanovanja, kar pomeni, da nosi tudi vso odgovornost za vse (npr. če ona ne bi plačevala najemnine, je kriv on in ne ona in mora on plačati njen dolg, ki izpade kakor njegov).

Predlagam, da tvoj partner osebno stopi na ministrstvo, ki je lastnik stanovanja, in razloži svoje privatno življenje - da z ženo, ki je najverjetneje v najemni pogodbi opredeljena kot uporabnica, ne živi že tri leta, temveč da živi s svojo novo partnerko (s tabo) v najemniškem stanovanju. Da sicer prosi za prenos najemnega razmerja na ženo, ker želi, da z otroci ne ostane brez strehe nad glavo (oz. da si jim ni treba iskati druge), ampak ker je ministrstvo to očitno enkrat že zavrnilo, bo najverjetneje tudi drugič.

Tukaj se (po mojem mnenju) "usmiljenje" tvojega partnerja konča. Ne glede na to, da je ministrstvo lastnik stanovanja in ne glede na to, da je tvoj partner na tem ministrstvu zaposlen, lahko on kadarkoli zaprosi za prekinitev najemnega razmerja. Predlagam sicer, da se, preden naredi ta korak, pozanima, ali ima potem še kdaj možnost pridobiti službeno stanovanje v najem (v kolikor vama je to sploh pomembno), drugače pa naj najemno pogodbo odpove in istočasno tudi obrazloži, da stanovanja ne potrebuje in da v njem ne živi že 3 leta (al' koliko že, saj je vseeno).

Ministrstvo najemno pogodbo BO odpovedalo, saj tvojega partnerja ne more nihče prisiliti, da ostane najemnik, če tega ne želi. Edini problem, ki lahko nastane, je ta, da gospa žena ne bo želela iti ven iz stanovanja. To pa pomeni, da ali jo bo moral izseliti tvoj partner (kakor ve in zna, ampak po legalni poti) ali pa jo bo izselilo ministrstvo, vendar na stroške tvojega partnerja (ker on odgovarja za dejanja uporabnikov stanovanja). To bi znalo bit pa drago, sploh, če bo ločitev "umazana" in bo ona želela nagajati.

Slej ko prej pa bo morala tako ali drugače ven in četudi bi šla na stroške tvojega partnerja, jo on lahko kasneje civilno toži za povrnitev teh stroškov in tudi za odškodnino. Pametno je edino to, da v vsem tem času, ko bi se to dogajalo, ON vloži tožbo za ločitev.