Naj vam opišem spanje našega dve leti 28 mesečnega otroka - še pred mesecem je spal celo noč, mogoče se je na noč zbudil enkrat, pa še takrat se je samo obrnil, malo zastokal in zaspal nazaj.  Spal je vso noč  v primeru, da je bil zdrav. Spi v svoji postelji, v svoji sobici, vsa vrata od stanovanja so priprta ali odprta, tako da lahko vse sliši, od zunaj z ulične svetlike imamo ravno pravšnjo svetlobo, tako da ni čista tema v stanovanju.

Povedati moram, da smo zvečer imeli naslednji obred - eden od naju je šel z njim v postejico, smo pregledali ali prebrali kakšno knjigico in ugasnili lučko, ko še ni zaspal. Vrata od sobice smo pustili priprta, tako da nas je slišal in je lepo zaspal. Zdaj to ni mogoče. Bog ne daj, da gremo iz sobice. Jok, stokanje, itd...

In zadnji mesec imamo  pravo nočno moro - zbuja se 5x do 6x na noč, pridem do njega, ga potolažim, in ponovno zaspi nazaj. To se dogaja vso noč (imamo občutek, da se samo še sprehajam sredi noči po stanovanju), nakar se seveda en od naju odloči, da bo spal pri njemu v postelji (hvala bogu je malo večja). Nakar se stisne in trdno zaspi nazaj. Se mogoče zgodi, da se zbudi, ampak samo toliko da se obrne ali pa stisne.

Zdaj pa ne vem - ne bi ga rada navadila na to, da nekdo neprestano spi z njim v postelji, ker se seveda ne naspimo tako kot bi se mogli. Poleg tega imamo še enoletnico, katera spi pri nama v spalnici in ji lezejo zobki ven, tako da se večkrat prebudi na noč. Z mojim izgledava kot dva zombija.

Zanima me, če so vaši otroci tudi imeli kakšno takšno obdobje? Ne vem, ali je to strah? Pred čim, ker se ni ničesar drastičnega spremenilo? Ni mi jasno. Danes sem šla kupit vse možne nočne lučke, ampak kot sem vam že povedala, v stanovanju ni čista tema - svetloba prihaja z ulične svetilke.

Prosim za nasvet, ker nimam več ideje kaj narediti.

Lp A

Poskusite s kakšno igračo.Mi imamo mojstra miha,na hodniku pustimo luč prižgano in njegova vrata odprta,tako da  je kar svetlo,ker se boji teme

V posteljici ima telebajska in pikapolonico... 

Ne vem, bomo poskusili danes pustiti nočno lučko prižgano, pa bomo videli.

A

Ne vem, če je pri vas kaj podobnega, ampak mojemu metuljčku (27 mesecev) trenutno izraščajo zobki (petke). To traja zdaj že kakšna 2 tedna, ne zbuja pa se vsako noč, ampak samo takrat, ko je tudi čez dan precej slabe volje.

Jaz ga ponoči prinesem kar v skupno posteljo in potem spimo celo noč. Mislim, da se na ta način ne bo navadil na spanje v skupni postelji, saj drugače rad spi v svoji.

Na petke sem tudi jaz pomislila, ker jih še nima. Samo ne vem zakaj potem zaspi, ko je nekdo pri njem. Jaz bolj povezujem s strahom. In mi je ful bad, ker ne vem kako naj vse to skupaj prebrodimo. Saj se cartamo 100 na uro, pa mu govorim, da je vse OK, ampak izgleda, da ga daje še nekaj.

Problem je pa še v tem, da je komaj zdaj začel govoriti besede, tako da nama na žalost še ne more povedati kaj ga teži.

Tudi naša se je v določenih obdobjih zbujala in po vsakem takšnem obdobju je dobila kakšen nov zobek. Predvsem petke so ji povzročale težave.

naša je bila do 2,5 leta najbolj priden otrok kar se spanja tiče.
Potem pa se je začelo in traja še danes.... Zbujanje, jok, noče več spati v svoji sobi, sama..
Ko jo vprašam kaj je narobe mi pove, da je pod mizo zelen strah, pod posteljo rdeč, enkrat pravi da jo zebe, enkrat sploh ne more govorit... in potem zavzame sredino tavelike postelje...

Ne vem. pomoje je to obdobje, ko malčki začnejo na veliko sanjati, in imajo bujno domšljijo...

tudi naš "skoraj 3 letni" korenjak ima enake probleme
sicer je nespeč že od dojenčka ampak tako kritično pa še ne....
sedaj noče sam zaspati, jok se začne že ko se oblačimo v pižamo
potem pa solze in dretje....res gre ogromni zivcev

ima plišasto živalico, avte v postelji, kar želi pač, ob postelji pa mu gori solna lučka

pa nič ne pomaga



upam na boljše čase

Ojla!

Pri nas je bučka pri 2h letih sama rekla, da bi rada imela lučko, pa smo nabavili tako, ki jo daš v vtičnico in medlo sveti, toliko da ni v sobici popolna tema. Od takrat nam bolje spi, je pa res da ima občano kako krizo, ko se ji kaj čudnega sanja in se nekaj noči zapored zbuja, potem pa to premine. Sem pa vedno, ko se je zbudila prišla k njej in jo potolažila, potem pa sem jo nekako zamotila, da je zaspala nazaj. Mi je že skoraj zmanjkalo idej. Včasih sem ji dala v roko kakšno mojo stvar in jo prosila naj jo čuva, da mi jo bo jutri dala in je vžgalo. 

Saj bo, odraščajo pač in se vedno bolj zavedajo sveta okrog sebe, ponoči pa se jim "dogaja".

Lahko pa ga vprašaš, kaj je narobe... včasih ti lahko pove in hitro najdeš rešitev. Če ga je strah, naj si izbere kakšno najljubšo oigračko, da ga bo čuvala... ali pa si izmisliš kakšno zgodbico...

Naša bučka se je bala strahca, pa sem ji rekla, da če pride, ga mora samo požgečkati in bo zbežal stran... potem je nekaj dni vadila žgečkanje na meni.