[/quote]

Ja Misek s krstom otrok postane božji otrok in to pomeni da ga boš vzgajal v duhu te vere.
[/quote]

a drugi smo pa hudičevi otroci ali kaj. pa daj no.
sej smo vsi enaki. eni se imajo sam za nekaj več, ker so "božji otroci".
bog ne dela razlik, zakaj jih pol ljudje morajo? nič bol božjinisi in opran grehov, če si krščen, kot pa tak, ki ni.
važna so tvoja dejanja, tvoj način življenja. če delaš dobro, si dober. če delaš slabo, si slab. večina nas je pa nekaj vmes. vsak mora sam pri sebi razčistit, kaj je zanj greh in kaj ne in se ne obračat na neke tretje osebe za odpustke.

Lepo. Samo gornji izjavi sta si direktno nasprotni. Vsaj drugi stavek, ne paše ali k prvemu ali k drugemu.

Bravo david .
Še celo če ne verjame 1+1=2 pade cela matematika. In fizika. In kemija in vse. Zelotna znanost, ki temelji na nečem čisto enostavnem. Ampak povedal si več kot si mislil.

To da je a+b=b+a ali 1+1=2 se stalno in neprestano dokazuje v sami uporabi matematike. Šele ko uporabljaš, vidiš da drži. In v veri velja zelo zelo podobno.

Resno, povej, kaj te tako moti krst, če nisi verna in nimaš s tem nič? Zakaj te potem moti? Če nečemu ne daš pomena potem te tisto ne moti. Tebe pa moti. Torej je za tebe to nek pomen. Ne vem sicer kakšen, a verjetno ti je krst precej pomemben, ker te tako zelo moti.

Eto.
To je stališče nekoga ki ne veruje. Ostali, ke se pa tako prerekate imate pa resen problem. Ker verujete. Samo ne veste še v kaj.

In normalna je težnja starih staršev, da če so verni, želijo da so vnuki krščeni.

A še vedno velja nad vsemi ostalimi željami:

Hvala, da si svoje doživljanje delila z nami.

Ne. Nisi sposobna. Ker tebi je v užitek filozofiranje (z vsem dolžnim spoštovanjem). Medtem, ko je moj namen razložiti, kar razumete po svoje zaradi nepoznavanja ali zmotnega učenja je tvoj namen zgolj in le razglabljanje. Zakaj? Ker si tam nekje prepričana, da boš s tem spoznala resnico. Kolikor vidim si kar precej načitana in si že veliko razglabljala. Vidim pa tudi da si od resnice še vedno tako daleč, kot si bila na začetku. Razmisli malo o tem.


< Sporočilo je popravil tehnofil -- 20.7.2006 13:11:51 >

KIRA res nevem kje je tvoj problem. Jaz sem pisala zase in samo zase. Moj otrok je tudi božji otrok kaj je pa tvoj pa veš sama in je to kar ga boš sama poimenovala. Niti pod slučajno nisem govorila da so pa ostali otroci hudičevi, ker niso krščeni. 
Božji otrok je beseda ki ima veliko pomenov in ena od njih je ta da je to otrok oz. dar ki mi ga je namenil Bog. Zame je pač vsak otrok božji dar poslan od Boga nam v veselje. S krstom ga želim približati nadaljnemu spoznavanju Njega, živeti po njem in ga vzljubiti.Od otroka je odvisno ali bo to sprejel ali ne. Kaj je narobe s takim razmišljanjem če niti slišati nočeš za Boga in si nestrpna (po tvojih postih sodeč) do vseh verstev in ti je to nekaj popolnoma tujega in odvečnega. Razlike??? Kakšne razlike delam? Ti govoriš o razlikah in če ne veruješ potem o opranosti grehov in krstu pa iskanju kam tvoj otrok pripada nimaš nič skupnega in nevem zakaj te še vedno to teži??? Lepo si napisala v kaj i verjameš torej verjemi v to še naprej do nas pa bodi strpna saj nemoremo vsi verjeti in misliti kakor ti!!!

Se podpišem.

In če greš te romane še enkrat brat boš videl, da tako mislimo tudi vsi verni, ki se na tej temi oglašamo. Tako, da strpnost? Obračanje besed in šimfanje vsevprek ni ravno neka strpnost (ne razumet osebno).

In če berete še enkrat boste videli, da se strinjamo, da se ne slili v krst proti prepričanju staršev.

In če greste še kaj prebrat boste videli, da je krst v veri staršev, botrov in če te vere ni potem je temu primeren tudi krst.

Potrebno je samo malo strpnosti, pa se da prebrati, kar piše.


< Sporočilo je popravil tehnofil -- 20.7.2006 13:07:15 >

Se pooooooooooodddddddšrajbam!!!!!


_____________________________

09.08.2005 - ŽIGA
04.12.2008 - ANJA

Sam se imam za vernega s precejšno mero šibkosti. Gospoda sem "srečal" in malo bolj "spoznal" (kot sem ga poznal prej). In povem vam. Sploh ga ne poznam in ne vem kakšen je. Kaj dela in kako sodi. Sprejel sem ga kot neko skrivnost, ker če bi Boga mogel doumeti z možgani, potem to ni Bog. Potem bi pač bilo to nekaj omejenega. Ker moji možgani so omejeni, moja čutila so omejena in moje razumevanje je omejeno.

Želim povedati, da sem spoznal, da je Bog veliko več kot se povedati da, in mi je res hecno, kako lepo znate povedati kakšen je Bog in kaj dela in na kašne način. Meni je to neznanka. Razumem morda samo neke povezave, katere so tako ohlapne, da se jih spet ne da točno doreči. Samo bolj občutek, v katero smer bi nekako razlaga, razumevanje lahko bilo. Vendar čez. Čez meje mojega razuma in meje mojega dojemanja.

Oj!

Jest bom pa nardila en medklic!  Ene dva dni nazaj sem po TV gledala oz. poslušala najbolj butaste izjave znanih slovencev, ki jih je zabeležila Mladina. In ugante, kdo vodi, FRANC RODE. Je izjavil, da kar ne vidi, tudi ne verjame (nekako tako je rekel). No comment!

Ribicau to je spet en trač in blablabla, da nekaterim ni dolgčas. Če bi to res rekel mislim da nebi bil nadškof in tako naprej, ker  se vere ne da videti in otipati.

O, Bog pomagaj !

A vam še ni potegnilo, da je ta diskusija o veri neskončna zadeva?
Verujoči ne bo nikoli mogel prepričati neverujočega v svoj prav, ker na noben način ne more fizično dokazat, da Bog obstaja. In neverujoči ne bo nikoli mogel verujočemu dokazat, da Bog ne obstaja. Tako religija kot ateizem nista nekaj otipljivega, temveč mora vsak posameznik najti svoje prepričanje v sebi, pri sebi najti boga ali pa ne. Katero je pravo pa itak ne bomo nikoli vedeli.

In bolj ko se bomo kregali, kdo ima prav, bolj bomo zahajali v ekstreme,. Na koncu pridemo do Busha, Bin Ladna in drugih fanatikov, ki so tako prepričani v svoj prav, da se jim po nevem kakšni logiki zdi, da bomo drugače misleči srečni samo, če bomo sprejeli njihovo miselnost, na lep ali grd način.

Ne verjamem v boga, nekako mi ne gre skupaj, pa mislim, da zaradi tega nisem slab človek. Skušam živeti po svojih najboljših močeh in najti modrost za dobro življenje v sebi. Vendar me tisti, ki resnično verjame v boga, s svojo vero na noben način ne ovira. Oviral bi me samo, če bi me prepričeval, da sem slab človek, ker ne mislim tako kot on. Velja seveda tudi obratno.
A ne bi bilo veliko lepše, če bi sprejeli dejstvo, da se ljudje razlikujemo po kulturi, barvi las, spolni usmerjenosti in tudi verskemu prepričanju?

Eh, očitno sem zelo naivna . 

 točno tako, ankica! Se absolutno strinjam.


< Sporočilo je popravil Gina -- 21.7.2006 11:50:21 >

Ker nista CERKVENO poročena ti itak 90% župnikov ne bo hotelo krstit otroka!!! Seveda če bo tvoja mama vstrajna bo lahko sama najdla enega ki bi ga krstil, zato ne vem če bo s tem mojim odgovorom zadovolja. Kar se samega krsta tiče je moje mnenje tako: Veliko staršev(babic in dedkov) dobesedno teži s krstom vnuka. Men se ne zdi nč tazga da ga daš krstit, ker če se ti ne da hodt u cerkev ga pač pol ne boš dala k verouku. Misl da je brez veze se obremenjevat z izstopitvijo iz RKC oz kaj si bo tvoj otrok čez 20 let želel, če bo hotu bit pravoslav al musliman bo že sam poskrbel za to, pa tut če je krščen bo loh reku da je ateist če se bo tko počutu.
Ker se mi zdi da si res čist proti krstu pa pač mami povej da jo nimaš nič manj rada zato, ker tvoj otrok ne bo krščen, kaj si pa žlahta misl je pa njihov problem , ne tvoj, ne mamin.

Izjava se je nanašala, mislim da na njegovo imenovanje v Vatikan. Dokler ne vidi papirja o imenovanju...

tako da,

Tudi tvoje pameti ne vidi noben, tako da .... No comment.

poznam ljudi, ki imajo zelo veliko za povedati čez rkc, glasni nasprotniki torej, a svoje otroke so dali krstiti zaradi želje svojih staršev.  svašta...

Jst bom samo povedal naš družinki primer......moj oče izhaja iz verne družine,...dedek po mamini strani je bil pa Titov kolega.......no pa sta se poročila...samo civilno seveda, ker je mojemu očetu malo mar za cerkev.....a stara mama dolgo ni mogla spati......po 7h letih ko sem prestopil šolski prag pa je sklenila svoje poganske vnuke rešit.........težila je in težila, sama hodila do tisoč in enga župnika, ker naju z mlajšo sestro niso hotl krstit, seveda zato, ker sta našadva samo civilno poročena......moja mama je sprva nasprotovala vsemu in tašči jasno in glasno povedala, da ona ne bo z nobenim hodil av nedeljo k maši in še kam, se stara mama ni dala motit. Končno je prepričala župnika da naju je krstil. Jaz sem bil v drugem razredu sestra pa je bla stara 2 leti.......in tako se je začelo.....mama me je vsako nedeljo prišla iskat in me peš pol ure peljala v cerkev....ker sem imel veliko sošolcev ki so prav tako hodili mi je stvar postala zelo všeč......moja sestra pa....ko je napočil čas v prvem razredu da tudi ona prestopi prag RKC je rekla da njej se pa ne da, ker je ob nedeljah ŽIV ŽAv (seveda takrat cartoon networka še ni blo) na veruk je sicer parkrat šla in še bi hodila, če ji nebi župnik zatežil, da je treba tut vsako nedelo pridt...no pa je rekla pol pa nič....... in danes...jst mam narejene vse zakramente, zmerej smo se mel fino..tudi z ženo sva cerkveno poročena  in tudi najini otroci bodo tako vzgojeni......moja sestra pa zdej pr 30hpanično obiskuje tečaje, da se bo lahko s svojim dragim cerkveno poročila........evo tkole mamo, pa je prou fajn.......lepo se mejte čau

Ankica, fajn napisano .

Naš kolumist in pisatelj Erazem B. Pintar je dobr napisu v enem od časopisov: Nekateri ljudje grejo k maši vsak dan.......eni vsako nedeljo.....eni pa samo za praznik........AMPAK VSI ZA VSAK SLUČAJ 

Neresnica je, da je izraz "trapasto" predvsem moj izraz, kakor si napisala. Za izraz povrsno nimam alibija, imam pa argumente. Sicer, vsakemu, ki malo bolj potorno bere forum je jasno kdo kolikokrat kaksen izraz uporablja in komu je kaksen izraz lasten. Tvoje izmikanje okoli izraza trapasto in tvoje reakcije na izraz, ki je tebi lasten ne spremeni dejstva, pa ce se 100 x napises, da je to meni lasten izraz, ne tebi.



Pricakovano.



Predpostavka napacna. Ne mislim, da nimas argumentov ali da se bojis. Mislim, da noces razpravljati o veri, ker bi se z razpravljanjem o isti razrkrila oz. razkrila tisto kar skrivas - kateri veri pripadas. Zakaj imas potrebo ne izjasniti se o svoji veri in jo drzati v tajnosti - to pa sama najboljse ves.



Bega me tvoje privoljenje in volja da na drugi temi razpravljas v nedogled, a od razprave o veri ali verskih vprasanjih se umikas, ker se te razrave vlecejo v nedogled. Popolnoma sprejemam, da ne zelis o svoji veri govoriti, razpravljati ... samo mi je rahlo argument zakaj tega noces na trhlih nogah, ceprav za nekaj takega v bistvu niti ne potrebujes argumenta. Dovolj je, da je to tvoja odlocitev.

Vsaka spolnost izven zakona (cerkvenega seveda) je greh. Ljubezen ima s tem malo manj skupnega. To kar si napisal prevideva idealno ljubezen, idealen zakon, idealna zakonca ... ker smo si manj ali vec vsi na jasnem, da temu v zivljenju ni tako, je taksen "govor" prakticno brez smisla. Vemo, da se zakonca vcasih niti ne ljubita vec, pa njihova spolnost zato ni gresna. Spolnost para, ki se ljubi je gresna, ker nista zakonca. Dva, ki se ljubita sta gresnika, ista dva nista gresnika v spolnosti npr. s svojima zakoncema, ki jih ne ljubita. Nevem kaj je potem takem tisto kar spolnost de facto naredi sveto - ljubezen ali zakonski stan.