Že dolgo časa me muči, da bi izpostavila vprašanje, ki me muči: kako naj si razlagam vrednost daril obojih staršev ob rojstvu otroka?
(Sicer nisem materialist, a v moji družini je navada, da se za rojstvo otroka podari kar večje darilo oz. denar in to sem tudi pričakovala s partnerjeve strani.)

Moji starši so kljub nizkim dohodkom prispevali 50.000 sit za voziček, kar sem mami naročila, in drobne malenkosti nekje okoli 10.000 sit. (potem- moj stari ata je podaril kar precejšen kupček denarja, teta pa mi je kupila zlatnino).
Njegova mama s svojo družino (ki ima tudi nizke dohodke) pa je podarila nekaj oblekic, kupljenih v Tušu!, ostalo iz druge roke (s telegramom ob rojstvu vred recimo v vrednosti 10.000 sit).
Njegov oče s svojo družino (ki pa ima precej dobre dohodke) pa je že v porodnišnico prinesel "le" majhno vrečko z nekaj drobnarijami za največ 5000sit.

Naj povem, da moji starši otroku vedno kaj kupijo, kako malenkost, njegovi - ne mama ne oče, ničesar, že od rojstva naprej (otrok ima 5 mesecev), kljub temu da se obiskujemo in imamo relativno dobre odnose.

Jaz bi pričakovala vsaj od parterjevega očeta kaj več, to sem partnerju tudi povedala in rekla, naj ga vpraša, vendar mu je nerodno.

Kakšne izkušnje z darili imate vi? Ali se preveč obremenjujem? Sem jaz živela v drugačnem okolju, kjer je taka navada ali so njegovi "škrti" oz. jim ni mar?

Preveč se obremenjuješ. Jaz nisem od nobenega pričakovala nič, oz. me je njegova mama vprašala kaj naj prinese, pa sem rekla, da plenice. Evo, pa je tudi vredno približno 4000. Čisto dovolj ali pa še preveč, če vprašaš mene. Moja mama in ata, sta tudi dala vedno zraven, ko se je kaj kupovao, pa ko sem bila v porodnišnici sem jo poslala po avent črpalko, pa jogi je šla kupit in nekatere ostale zadeve, pa nisem nikolii razmišljala o tem kdo je dal več.

Meni pa največ pomeni, da ga imajo radi, pa da ga z veseljem odpeljejo na sprehod, pa s seboj kam na obisk in so nanj ponosni, da ga imamo. Še na kraj pameti mi ne pride, da bi razmišljala o vrednosti materialnih dobrin, ki mu jih podarjajo, kaj šele da bi jim rekla, kaj naj mu podarijo!! Imam otroka, zato, ker si ga tako čustveno kot finančno lahko "privoščim" in mu prav nič ne manjka!!
Tudi naši so mu različno podarili, pa kaj, enim je pač to bolj pomembno, so bolj radodarni, drugi pa pač po liniji najmanjšega odpora in sam da nekaj je!! Da bi pa zaradi tega partnerja obremenjevala, mi pa na kraj pameti ne pride.
Sicer praviš, da nisi matrialist, ampak meni tole tvoje dejanje deluje drugače... 

_____________________________

MONTIGNAC

Preveč se obremenjuješ. In zakaj sploh primerjaš obojne stare starše?
Mogoče bi se tudi tebi prileglo, če boš nehala stvari gledati skozi denar, saj denar ni vse. Ali ti res tako veliko pomeni?   Boš se pač morala navaditi na to, da se nekateri ne obdarujejo tako na veliko.... Saj se / vas lahko imajo vseeno isto (če ne še bolj) radi .
Ljudje smo si različni, nekateri starši zdajajo svojim otrokom zelo veliko denarja (čeprav ga že sami imajo dovolj), nekateri pač ne in se jim to sploh ne zdi tako pomembno. Pač imajo denar zase.
Poleg tega ti pa niso prav nič dolžni. Res razumem tvojega partnerja, da noče očeta vprašat.... Jaz bi možu zamerila, če bi sploh kaj takega rekel
Po tem, kar si napisala mislim, da si zelo velik materialist, ker če ne bi bila, se s takimi vprašanji sploh ne bi obremenjevala....



_____________________________

*** Vse v življenju se zgodi ob svojem času ***
5. aprila se je rodila najina princeska Gaja :)
18. julija se nam je pridružil še Ažbe :)

V naši družini pa ni take navade, da bi se tako razkošno obdarovali, zato se meni zdi, da si dobila pravo bogastvo.

Jaz dobim od staršev skupaj 10.000, od babice prav tako 10.000 in edino še od botre 5.000 za rojstni dan in od nikogar drugega nič več, razen mogoče še od kakšne kolegice kakšen cvet. In, ko bom imela otroke, ne bom za njih pričakovala nič velikega, ker tega nisem navajena, še nerodno in dolžno se bom počutila, če jim bo kdo podarjal drage reči.

Tvoj pa je star komaj 5 mesecev pa je že dobil kar veliko daril. A pričakuješ, da bo dobil vsak mesec nekaj?

Tega pa jaz niti pod razno, ampak res niti pod razno, nebi rekla svojemu partnerju. Če je njegov oče škrt, je pač škrt. Čisto njegova odločitev je koliko bo komu daroval. Prav tako tudi tvoji starši niso dolžni prispevat toliko kot so. In kaj bi po tvoje naj partner povedal svojemu očetu? Da naj odpre denarnico, ker je njegova žena navajena dobiti več? Meni se to zdi grdo. Poleg tega pa je moški in moški se vedno ne znajdejo pri kupovanju daril, še manj pri nakupu daril za dojenčka.

Pa še nekaj, po tem kar si napisala, sem se zamislila, če mogoče moje kolegice tudi pričakujejo tako velika darila za rojstne dneve svojih malčkov. Al pa, če morda ne pričakujejo, da jim vedno nekaj prinesem, ko se vidimo. Koliko jih poznam, bi vseeno rekla, da niso tako hude materialistke, ker oprosti, če se ti bo zdelo, da pretiravam, ampak zame je to že materializem.





_____________________________

Pusti soncu srce, naj hrepenenja polete,
pusti sanjam vso svobodo, pusti soncu srce ...

Zvezde se ne sramujejo, da se zdijo kresnice.

Vsak da, kolikor lahko da ali kolikor želi dati, eni več drugi manj, nekateri pa ničesar.

Ne obremenjuj se z vrednostmi, te so tako ali tako zelo relativne in hitro pozabljene. Edino, kar šteje je, ali je bilo darilo iz srca ali ne, pa naj se to še tako staromodno sliši.

Ne razumem zakaj ti je tok pomembna vrednost daril ob rojstvu?

Veliko bolj pomembno je to kar je Mič napisala, da ga imajo vsi radi, tako tisti ki so dali darilo za 5000 sit in tisti ki so kupili voziček. Meriti ljubezen glede na količino podarjenega denarja je pa, sorry, neumnost.
In zaradi tega delati razlike med starimi starši, pa sploh.
Raje vidim, da ne dobimo nič, kot darilo za 100.000 in babico ki nikoli ne pride na obisk.

Meni se zdi, da so tvoji dali ogrooooomnooooooo in da niti slučajno nimaš pravice pričakovat toliko od normalnega povprečnega Slovenca, najmanj pa od moževih staršev. Poleg tega se mi 10.000.- zdi tudi zelo veliko, pa niti 5000.- se mi ne zdi malo. Kako se ti sploh more zdeti premalo, mi ni jasno. Sorči.

Kaj sem jaz dobila? Za tretjega otroka sem dobila od očeta spalno vrečo zanj, od tašče pa se ne spomnim, amapk se mi zdi da 5000.- v kešu, da naj mu nekaj kupim. Aja, zdaj se ne spomnijo več na rojstne dneve otrok, oz. nazadnje je dobila ta srednja uro iz pralnega praška, mali ni dobil pa nič. Pa kdo bi se zato kaj dosti vznemirjal. Ti se pa sekiraš, ker si dobila od njiju darila "samo" za 15000.-???!!! Punca, daj se malo v roke vzami, pa ugotovi, da ti nihče ni nič dolžen, kvečjemu dobra volja od koga je, če ti kaj da. In marsikdo ne izkazuje svoje ljubezni skozi darila. In pravico ima do tega, da tako čuti. Ti pa nimaš pravice pričakovat od kogarkoli tisto, kar ni v skladu z njegovimi čutenji.

Oprosti karin412, ampak tudi jaz se ne strinjam s tabo.
Se mi celo zdi zelo grdo od tebe, da sploh tako razmišljaš...
Jaz vem, da bom od mojih staršev dobila posteljico za dojenčka, ker jo pač moj oči želi narediti sam in jo je tudi moji sestri naredil, ko je rodila. Pa sem v bistvu itak želela otroka imeti v tisti posteljici, v kateri sem jaz spala, ampak ker se oči dost ukvarja z lesom in mu pač dosti pomeni, da bo vnuček spal v postelji, ki jo je on napravil, potem sem se tudi jaz strinjala, pa še ljubko se mi zdi. Sem pa tudi rekla, da naj ne kupujejo jogija, ker v bistvu je to moj otrok in vse stvari, ki jih otrok rabi so odgovornost mene in partnerja, da mu jih nudiva in priskrbiva, zato ne pričakujem od nikogar nič!
Samo, da bodo v otrokovem življenju in da ga bo čimveč ljudi imelo rado.To si pa res želim!!!!
Vem pa, da so navade take, da še vsak prinese neko malenkost, tako sem bila tudi vzgojena in tudi jaz vsakič odnesem kakšen kompletek novi družinici.

Glede njegove družine pa jaz kaj takega ne bi zmogla reči svojemu partnerju, pa se njegova družina res ne zmeni zame, še sedaj, po petih letih se nismo uradno spoznali, me ne pozdravijo, še nisem bila pri njih v hiši in me nasploh ne priznajo in želijo. Torej bi imela kakšen razlog več, da mu kaj grdega rečem na račun njegove družine, pa mu ne!
Ker so to vseeno njegovi starši in ker jaz nisem z njim zato, da bom imela korist od njegovih ali pa zato, da bi me oni imeli radi, ampak zato ker njega ljubim in mi je z njim lepo.
Pa so tudi oni bolj premožni, pa mi na kraj pameti ne pade, da bi razmišljala, da bi zato morali dati več, kot kdo drug.

Pa še nekaj- ti si nosila otroka, to je tvoj otrok in ti si njegov starš, kako (mogoče sem napačno  razumela) lahko NAROČIŠ svoji mami, da naj da zraven za voziček???
Meni se zdi, da si še nekako preveč materialistična.

Najbolj srečna bom, če bo otrok zdrav, da mu bom lahko nudila dovolj ljubezni in stvari, ki jih potrebuje in da bo ljubljen tudi od ostalih ljudi, ki bodo v njegovem življenju!!!!

_____________________________

I´ve got mommy wrapped arround my finger...

Glavno, da se zavedaš, da nisi materialistka.

_____________________________

I´ve got mommy wrapped arround my finger...

 zakaj bi ti pa moral kdo kaj dati, če ti rodiš svojega otroka? Vse je samo doba volja, da ti danes še kdo kaj da. Mislim 

Mene taka razmišljana vedno presenetijo.Za moje pojme si ti od svojih staršev dobila ogromno in ne razumem, kako lahko pričakuješ, da bo tvoj mož vprašal svojega očeta. zakaj ni dal večje darilo?  Mene bi bilo sram. Pa tudi, če si navajena da v vaši družini bolj na veliko obdarujete.

Konec koncev, saj bo...res se ti ni potrebno s tem obremenjevati, raje uživaj družinsko srečo .

Ne morem verjet, kako natančno si šla prekalkulirat vrednost daril   

Sicer še nisem mama, vendar se mi zdi, da ko bom imela otroka, ga ne bom imela zato, da bom kaj dobila od sorodnikov. Meni je to totalno mimo Konec koncev bo ta otrok moj (najin) in se mi zdi neumno pričakovati ne vem kaj zanj. Veliko bolj bom vesela, če so bo kdo javil kdaj za kakšno varstvo in da se bodo z njim ukvarjali, kakor pa kakšnih materialnih stvari.

_____________________________

Ko tonemo, je najbolje, da potonemo prav do dna,
saj se lažje odrinemo kvišku, če se najprej dotaknemo tal.

Jaz se sploh ne spomnim, kaj mi je kdo dal za rojstvo otroka, ker mi to niti malo ni pomembno.

imam 2 otroka.Moja mama mi je ob rojstvu vsakega podarila 100.000 sit, medtem ko jih njegova niti pogledati ni prišla, kaj šele da bi mi kaj prinesla

No, izgleda, da se preveč obremenjujem, kar sem razbrala iz vaših odgovorov.

Lahko bi tudi rekla, da smo v naši familiji res "navajeni" dobivat večja darila, saj praznujemo vsak rojstni dan in ob večjih obletnicah, ob rojstvih in porokah prispevamo kar veliko. Verjetno sem potem zaradi tega navajena oz. pričakujem, da bo tako tudi pri partnerjevih starših in sorodnikih. Kot lahko sklepam, so oni drugačni in ne dajo dosti na rojstne dneve, obletnice...
Meni to sicer ni všeč, zato bi rada ohranila naše navade, da se ob rojstvih, rojstnih dnevih, ... zbere vsa družina. Meni je samoumevno, da če se praznuje rojstvo ali kaka okrogla obletnica, ne morem priti z majhnim darilom kot bi prišla recimo na običajen rojstni dan - pri nas doma smo vedno dali dosti na to.
Zato me ne napak razumet. Ne da bi bila pohlepna, samo pričakovala sem enako kot od mojih, pa tega nisem razumela. Nisem razumela, da so oni drugačni, ki pa očitno niso osamljen primer.

Se pa seveda strinjam, da je pomembna ljubezen starih staršev, to je res.

Meni obletnice,poroke, in ne vem takšna in drugačna praznovanja ne pomenijo NIČ in tudi ne praznujemo.
Starša imata 30 letnico poroke-brez praznovanja,jaz imam 30 brez praznovanja,tako mi pa še.

Da pa ne omenjam tašče ta bi celo plačo porabila samo za to.

Meni se pa zdiš huda materialistka

Še enkrat si preberi, kar si napisala


_____________________________

*** Vse v življenju se zgodi ob svojem času ***
5. aprila se je rodila najina princeska Gaja :)
18. julija se nam je pridružil še Ažbe :)

Za Jana:
- bivši mož: nič
- njegova starša: nič
- moja mama: oblačila, igrače

Za Robija:
- Kamikaza: nič
- moja mama: oblačila in igrače
- Kamikazina starša: posteljica, oblačila, igrače

Pa da se ne bo narobe razumelo... napisala sem, kaj je kdo kupil za otroka... posebej zanj, kot darilo ob rojstvu... S to razliko, da bivši mož za Jana ni nikoli kupil nič ne ob rojstvu ne kasneje, Kamikaza pa je vzel porodniško, živi in diha za Robija in zanj in z njim naredi vse: hrani ga, previja, pelje na sprehod in se z njim igra. Kar zame pomeni, da ne vidim nobene potrebe, da mu nekaj posebej kupuje ob rojstvu, saj bo tako ali tako še dolgo v celoti skrbel zanj.
Edino darilo, ki sem ga dobila jaz (ne otrok), je bila zlata ura od moje mame, ko sem rodila Jana. Drugače pa daril nisem niti nikoli bila navajena niti jih nisem nikoli pričakovala. Veliko bolj pomembno mi je, da mi Kamikaza stoji ob strani takrat, ko ga potrebujem. Ne glede na to, da sta pri hiši dva otroka, imam vedno čas za vse in to samo po njegovi zaslugi. Vedno raje rečem, da je njegovo darilo meni to, da mi omogoča, da imam življenje kljub otrokom, službi in ostalim obveznostim. Vedno grem lahko kamor želim in kadar želim, pa tudi za kolikor želim. Kamikaza mi daje prostor in čas, kar je zame veliko pomembnejše kot pa nekaj materialnega, npr. zlata verižica.

S čim se vse obremenjujete.

Moji otroci so od obojih dobili veliko, ampak niti z besedo jim nikoli nisva rekla, da naj karkoli kupijo. Če pač želijo naj kupijo, da bi pa rekla mojmu, ti včeri je moja mama kupla vsakmu eno majčko, tvoja pa že dolgo ni kupila nič mi še na misel ne pride. Če kdo želi naj da če ne pa ne.

Čisto preveč se obremenjuješ s tem "Kdo, kaj, koliko,...?". To te ne bo nikamor pripeljalo, kot le k materializmu in tudi egoizmu - saj kot lahko razberem trpi tudi tvoj ego, ki se je zmanjšal zaradi "premajhnih" daril strani moža. Še posebej pa nimaš pravice reči možu oz. mu očitati, kako malo so dali njegovi starši.