Tole s telegrami me je malce pogrelo. Verjamem, da se nekdo počuti zapostavljen in mu je neprijetno, da je celo žalosten, če ne dobi telegrama, ampak obsojat tiste, ki jih dobijo več, da se hvalijo, je pa malce preveč.

Sama sem dobila precej telegramov in darilc, ki sem jih dopoldan razpostavila nad previjalno, popoldan, ko je prišel mož, pa jih je sproti odnašal domov. Nisem jih postavila zato, da bi se hvalila, koliko sem jih dobila, ampak zato, ker so mi neznansko veliko pomenila. Ne darila ob telegramih, ampak vsebina le-teh! Zame so bila in so še najlepša darila prav ti telegrami in SMS-i, ki so deževali na moj mobi takoj po rojstvu. Vsa sem prepisala v Nikino knjigo, da jo bodo spominjala na to, kako so se z nami vsemi veselili bližnji in daljnji.

Še enkrat: razumem in sočustvujem s tistimi, ki ne dobijo telegramov in obiskov iz takih ali drugačnih razlogov, se mi pa zdi zelo neprimerno, da ne rečem grdo, od teh, da potem obsojajo druge.

Sicer pa ob rojstvu posebnih daril nisem dobila in jih tudi nisem pričakovala. Razen seveda omenjenih telegramov in nekaj oblekic. Darila je potem moja Nika dobila ob krstu, kar je pri nas navada. Pa tudi tukaj ni šlo za neke bogate stvari.

Zame je materialist vsak, ki si taka vprašanja zastavlja. Sorči.



_____________________________

*** Imejte se lepo! ***

Ponavad je tko...več kot kdo ma, manj od sebe da.So pa izjeme seveda!
Ampak jaz o tme sploh do sedaj nisem razmišljala. Otroke imam zaradi svojega veselja, ne pa za to, da jim bodo drugi kupovali stvari in jih čuvali. Vse to vsak naredi po svoji vesti in iz srca.

No, zanimiva razprava. 
Ob rojstvu mojega pikeca sem tudi jaz dobila precejsnje darilo od svojih starsev, od njegovih ne. Tudi cestitali mi niso.
Ampak to je pac njihova odlocitev in bistveno je, da je moj dragi najboljsi ocka mojemu sinu, da veliko stvari pocne z njim, da ima vedno cas za naju. NJegovi starsi pa niso prisli niti na krst,nikoli ne poklicejo in vprasajo, kako je. Kadar pa gremo mi k njim (1x na mesec pa ugotavljajo moje napake pri vzgoji).
Taksen je pac njihov odnos do prvega vnuka. Ne morem pa zaradi tega prisiliti mojega dragega, da bi jih popolnoma ognoriral.

moja hčerkica je dobila kup daril, tako od žlahte kot od prijateljev, celo moževe oboževalke so podarile kup srčkanih oblekc in igračk...moram reči, da sem bila zelo prijetno presenečena...večina se jih je izjemno potrudila tudi s čestitkami, s pesmicami, kar sem vse shranila....mislim, da so me vsi založili s stvarmi skoraj za celo prvo leto...in moram reči, da sem si večino zapomnila, kaj je od koga dobila in sem jim kasneje podarila (ker so pogosto prosili) hčerkino fotko v podarjeni oblekci ali z igračko...so bili tega zelo veseli...
od mojih še vedno dobiva kup stvari (prva vnukinja), od tašče, ki je v tujini pa sva ob rojstvu obe dobili verižici...meni ogromno pomeni, ker se zelo dobro razumeva, še več pa pogovor z njo...vedno mi da kak pameten nasvet, kako še bolj oviti moža okoli prsta
kaj pa vem, zdi se mi, da ljudje okoli mene zelo radi podarjajo in dajo s srcem, pa niso to vedno neka draga darila, so pa vedno nekaj posebnega....
aja, moj mož pa mi je podaril kaos v stanovanju (me ni bilo 14 dni!)  sem morala najprej začet pospravljat.... vsakič ko se spomnim na to, se mi mora oddolžiti

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

joj, saj res, moj mi je rekel, da mi je podaril hčerkico oziroma ´seme´
no, najlepše darilo mi je bilo, da je bil prisoten pri neskončno dolgem porodu, ki se je končal s cr...sem bila zelo vesela, da je bil tam, da hčerkica ni bila 'sama' po operaciji ter da je vse ovekovečil z vso ne-mogočo tehnologijo

o še dobro da nisem v tvoji žlahti

sicer pa jaz od njegovih ob rojstvu nisem dobila niti čestitke, mi je blo ful hudo, sicer so res prej kupli posteljo in posteljnino, pa tudi moji so veliko dali(sem vsem zelo hvaležna), ampak tista čestitka ob rojstvu pa me še danes boli

lp

_____________________________

Urška in Lara(10.05.2005) in Nejc(17.10.2008)

Sploh ne morem verjet, da nekdo napiše kaj takega! Za kozlat. Čisti primer materialističnega človeka!!! Vsaj tvoj dedec je malo bolj kulturen in razmevajoč in ima malo morale, da ne bi šel svojih staršev (ki praviš, da imajo nizke dohodke) fehtat za darilo.

Nikoli še nisem tako hudo reagirala, ampak taki posti me pa... .


_____________________________

LANI: - 18 KG

LETOS: ????

Njegovi 300.000 tisočakov - skoraj nič ljubezni....

Moji 5000 sit - ogromno ljubezni.....do malega seveda.

Kaj misliš, da šteje več

Ok groza!!!!!!!

Noben ti ni dolžen nč dat! Če si se odločila za otroka si ga dolžna sama z partnerjem preživljat in mu kupovat stvari in ne tvoji oz. njegovi starši.

Kakor sm razumela se vi ful obdarujete ob obletnicah, okroglih roj. dnevih, rojstvih...
No to ni razlog da tud od drugih to pričakuješ.

Sicer pa svoj prosti čas, ki ga imaš očitno preveč če razmišljaš o takih stvareh rajš porabi za razmišljanje o tem kolk si lhku srečna da imaš zdravega in da mu nič ne manjka ne materialno ne čustveno. Pa lahko bi bila hvaležna tudi partnerju ki te ni nekam poslal k jst bi ga direkt če bi mi naroču nej grem domou vprašat zakaj mi niso dal več dnarja!

Mal ponosa pa lhku maš, da se ne spuščaš tko nizko!

Aja pa zdej  najbulš da si jst nick spremenim ne da me ne bo kdo zamenjal s tabo.

no, jaz pa Karin čisto razumem  in po mojem ni prav nič materialistka! doma imajo pač take navade... tako kot jih imajo moi starši, tašča pa ne. Moji starša sta kljub slabem fin. plozaju (tata je BO, mama pa delavka v fabrki) kupila ta mali posteljco, previjalno in cel kup oblekic, vsakič pa prineseta vsaj paket plenic, da mi je kar nerodno! Tašča pa... eno ušivo dekico (višjo penzijo ima ot jaz plačo) Ta drugim vnučkom pa bi dala vse, ker "oni so taki revezi", KU.. SO REVEZI, SAM JAMRAJO! Ko sem ji povedala, da dobivam 150.000  SIT plače, je kar utihnila. Vidi se, koga ima raj (spet šimfam to mojo taščo).
Ne zdi se mi prav, možu pa ne težim, pa mu tud ni treba, ker je mojmu cukrčku takooo nerodno. sem se spijaznila pač

-upam, da to vse pove-na bruhanje mi gre, ko to berem.
Moje mnenje- materialistka si. In se čisto strinjam s predhodnicami.
Da pa bi mogel partner od očeta "fehtati" darila....Kako si mu sploh lahko rekla kaj takega? Te ni nič sram?
Jaz sem vesela vsake malenkosti in tudi otroke vzgajam tako.

Aja, otrok je star 5 mesecev. Kaj pa rabi, poleg hrane, ljubezni, pozornosti? Denar?

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Karin412 jaz pa te razumem, saj sem podobno navajena že celo svoje življenje. Ob običajnih roj.dnevih sem dobivala od svojih babic ter staršev okoli 10 000 SIt, celo 15000 SIT ali bone v taki vrednosti...Ostali daljni sorodniki so prinašali manjša darila.Tako se mi zdi to normalno. Seveda pa je rojstvo, poroka, diploma,velike obletnice (50 let, razne zlate srebrne in bronaste poroke) tudi zame več kot le en roj.dan in bi pričakovala več, kot ti.( Tudi sama ne grem na poroko z darilom za 3000 SIT, ker mi je to max poniževalno za mladoporočenca).Ne neke blazne vsote, ampak več pa. Zato si ne očitaj .Očitno smo pač materialisti,vsi ki smo vzgajani v tem duhu.
Pri meni so ob rojstvu našega prvega otroka v obeh družinah nasploh-vnuka,nekaj prispevali le iz moje familije, njegova bolj ubogo a se nisem obremenjevala saj je otrok itak najina skrb .Je pa bizarno če bodo pa pri drugih članih iste familije za enak dogodek večje razlike...to se rado dogaja.
Vglavnem take it easy in lep pozdrav. Fotra pa nej ne dreza, lepo te prosim.. Vsak da po svoji vesti in včasih -zelo redko po svojih zmožnostih.

Meni pa niti na misel ni prišlo, da bi vrednotila darila. Meni se, sorry, zdiš materialistka.

Sej sploh ne vem, kje naj začnem...

Kot prvo mi na kraj pameti ne bi padlo svoji mami (ali komurkoli drugemu) naročit, kaj naj mi kupi ob rojstvu otroka.
Kot drugo se mi zdi ful podcenjevalno in grdo kritizirat neko darilo, ker je pač majhne denarne vrednosti in zraven še (groza!!!) kupljeno v Tušu.
Kot tretje sploh ne vem, kako si lahko še toliko "zategla", da greš moža gnjavit zaradi "premajhne" vrednosti daril.

Ti svetujem, da si še enkrat prebereš svoj prvi post in boš videla, da tega človek, ki ni materialist ne bi napisal. Da si si vzela čas in šla preračunavat vsa darila... Hallo?!

Še nekaj: To, da si navajena, da se v vaši družini ob rojstvu (no, potem si to razširila še na rojstne dneve...) obdarujete z dragimi in "večjimi" darili, se mi nikakor ne zdi razlog, da od nekoga pričakuješ, da bo storil enako. Dohodki gor ali dol.
Pri nas smo se tudi vedno bolj "bogato" obdarovali, pa še nikoli nisem pomislila, da bi komu kdaj očitala, če mi prinese kakšno "skromnejše" darilo.
Pozornost šteje, se ti ne zdi?

Ti svetujem, da svojo energijo preusmeriš v kaj bolj koristnega...

Lp






_____________________________

Ponosna mamica dveh navihanih zakladkov, Nika in Vite.

Kot nekatere predhodnice, se tudi jaz zgražam nad tem, kako lahko sploh vrednotiš in seštevaš vrednosti daril na osebo oz družino. Predvsem pa ne razumem, zakaj je to pomembno? In če je, še to ne pomeni, da je v drugih družinah to enako pomembno in navada, da dajejo bajne vsote denarja za rojstvo otroka.
Ne razumem te, kaj želiš s tem doseči? Se "vrednost" otroka tako poveča? Bo zato srečnejši ali lepši? Isto bo kakal v plenice, jokal sredi noči, ti pa boš hodila s podočnjaki in vsa neprespana naokoli.
Mogoče pa želiš, da se tvoja "vrednost" zviša? In zakaj? Ker si postala mama, ker si rodila otroka, kot ne vem koliko milijonov mam na tem svetu?
Pa še nekaj-res te je lahko sram, da svojega partnerja postavljaš v tako bedasto situacijo. Če te to res tako zanima, bi njegovega očeta pač sama vprašala, kako in zakaj.

Oprosti, nisi samo materialistka, si zelo eogistična oseba.

p.s. Čez nekaj mesecev pa bomo brali kakšnega tasta in taščo imaš. Zamisli se, punca, resno......

žal ti moram tud jaz rečt, da ne razmišljaš v redu.. mal se zamisli punca, sej morda boš dojela ..
tud pri nas je navada, da starši ob rojstvu dajo nekaj več... nihče jih ni prosil, smo jim hvaležni, primerjali nismo in ne bomo nikoli!!!
telegrami - eni imajo navado da jih pošljejo, drugi spet ne... pri nas se je izkazalo, da jih pošljejo nekateri zgolj zato, da sebi ustrežejo... otroka pa ne pridejo niti pogledat...

me pa pogreje pri nas to, da moževi starši z darili delajo grozne razlike med obema najinima otrokoma - ana je že od začetka dobivala ogromno igrač (žal totalno neuporabnih, ampak saj je njun denar) in jih še vedno... aljaž pa je v 4 mesecih dobil samo 1 ropotuljico... še dobro, da jo je, ker drugač bi počilo - nisem materialist, ampak med otroci istih staršev se pa ne sme delat razlike!!! če dobi en dobi še drug, al pa noben nič!!! bo hčerka misla da je glavna in najbolj pomembna, onadva pa imata po moje teorijo 'da itak ima že od ane ful igrač'... ma igrač je itak že preveč pri hiši, ampak če jih dobi en naj jih še drug!!!

_____________________________

Svet je lep!!

vse se vrača,vse se plača Bodo že na svoj račun prišli

Ni važno, kaj dobiš in koliko ter v kakšni vrednosti, važno je, da je iz srca. Midva nisva dobila skoraj nič in nikoli nič pričakovala, pa imava tri otroke! Še nikdar se sploh nisem vprašala, niti pomislila nisem, da bi morala kdaj kaj dobiti. Meni je celo nerodno, če mi kdo kaj da. Aja, neka mamina prijateljica mi je prinesla 20 let stara oblačila za dojenčka, ki jih je hranila še od svojega sina. In že sem bila v nebesih!
A ni otrok sam dovolj veliko darilo? Sprva igrač niti ne rabi, mogoče le eno ropotuljico in kaj za obest nad zibelko (moj možje en pisan cof iz volne naredil), pa nekaj bodijev in pajackov - kar pa se že kupi, saj ni treba veliko, ker to otroček itak hitro preraste.
Ja, ne vem, no, če se spravimo delat otroke, je treba potem tudi zanje skrbet in se zanašat izključno nase! Res še nisem pomislila, da bi tašča in tast morala kaj kupiti za otroke, saj nimata nič pri tem - nista zraven sveče držala in navijala. A potem bi mi morala sedaj kupovati šolske knjige in zvezke, ko dam za tri otroke za šolo okrog 120.000SIT???

_____________________________

Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.