Sploh ne premišljujem o tem, ker mi je to najmanj pomembno na svetu. Meni to ni pač nič čudnega, bolanega.
Se zavedam da to ni odločitev ampak da se pač tak rodiš. Itak bi rajš videla da se mi to ne zgodi oz. da se ne zgodi mojim bodočim otrokom, predvsem zaradi sveta v katerem živimo, ki je itak naperjen proti vsemu kar ni isto kot večina. Moja ljubezen sem pa 100% ne bo nič manjša oz. drugačna. In na srečo je moj istega mišljenja. Če ne bi bil dvomim da bi z njim načrtovala otroke. Oz. sploh bila z njim. Dvomim da sem zmožna živeti z človekom ki ne sprejema drugačnosti.

Poznam pa kar nekaj istospolno usmerjenih ljudi, pa niso nič drugačni od mene al pa ne vem koga. Ljudje pač, z dobrimi in slabimi lastnostmi, napakami, ....

Tista tema ki je pa taniko spodbudila k pisanju pa....ma nimam besed. Zaradi takih ljudi in samo zaradi njih upam da bo moj otrok "normalen". Kolk omejenih ljudi se sprehaja po svetu

Seveda so jo imeli, pa so pač drugače izbrali in njihovo življenje tudi ni "normalno". Pa ne jemati iz konteksta, ker je šlo čisto za drugo primerjavo.  Očitno bom pa ja vedela o čem govorim...če bi si prebrala zadnji odstavek mojega prvega posta.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

zdej ste mi pa dale mislit in sem ugotovila, da se jaz tudi družim z lezbikami in pedri. do zdej sploh nisem delala definicij s kom se družim, glede na spolno usmirjenost. sm vedno mislila, da se družim z 'Jožetom, Tinetom, Marijo, Špelco...'

Marogica sem dobro prebrala tvoj post in mi je žal, če imaš odbčutek, da sem te napadla. samo razmišljala sem na temo zasvojenosti, kriminala in nisem našla povezave s spolno usmerjenostjo. sory in globok poklon.

Naj bo takšen ali drugačen,mo otrok je.V nobenem primeru se mu ne odpovem.

Nimam predsodkov, nisem tak tip. Vedno pustim ljudjem, naj živijo kakor jim ustreza, še posebej tisti, ki jih imam rada in ker imam sina rada, mu seveda privoščim vse dobro v življenju. Če je to istospolni partner, tudi prav! Majčkeno, čisto miceno bi mi bilo žal zaradi vnukov, pa kaj, kje pa piše, da jih bom sploh kdaj imela!?

_____________________________

Ljubezen sta prostor in čas, merjena s srcem.
(M. Prust)

Rada bi jo mela še naprej, seveda. Da bi se ji zato odpovedala, lepo te prosim??? Ja, mene bi tudi kap, če bi mi nekdo to izjavil!

Rajši bi videla, da bi bili moji otroci hetero, ker vem, da jim bo tako lažje, če pa bi bili homo, bi se potrudila naredit vse, da se ne bi sekirali še zaradi mene in da bi jim stala ob strani, ko bi se sekirali zaradi drugih... Probala bi pokazat svetu, da se jih zato nič ne sramujem in bi o tem govorila kot o drugih stvareh, da bi imeli občutek, da je to nekaj normalnega oz. da jaz to sprejemam... Želela bi si spoznat njeno partnerko (nosim punčko), če bi bila v resni zvezi in bi se vsekakor poizkušala do nje vesti tako, kot bi se do moškega partnerja (no, ne bi pričakovala, da bo pomagala omare prestavljat ), ne vem, probala bi to čim bolj naravno sprejet. Pa objela bi jo, ko bi mi povedala.

Seveda bi bil šok.Ampak bi se pač navadila.Saj dandanes ni več o tem skrivanja.V mestu ni tak halo ko nna primer v vasi med akimi staromodnimi kmeti.In kaj bi mogla?Nič.Samo,da je srečen pa če z punco ali fantom.

Način sprejemanja in obnašanja si bom vsekakor zapomnila. Za vsak slučaj, če bom kdaj morala sprejeti, da ma moj sin rad moške. Zelo pametno razmišljanje. Hvala, da si mi razširila obzorje.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Ne bi imela nič proti, ker smo vsi ljudje, vsak različnega okusa, .... 

Cez nekaj odgovorov sem se pretolkla in bi rada opozorila na problematiko z rahlo drugacnega zornega kota. Vsi tisti, ki menite, da bi se v taksnem primeru sprijaznili u odlocitvijo otroka oz. z njegovim nagnenjem, dajte mu postopoma odpirat vrata v tem smislu, da mu pravocasno, se v otrostvu podate mnenje in ponudite moznost, da homoseksualnost sprejema odprto in ne zavrto. Govorite o tem brez zaljivih izrazov, ki jih sicer imamo za zaljive, borite se, da beseda peder ne bi bila zaljivka ( saj v svojem izvoru to le ta sploh ni), dajte im primer za ravnanje.
Samo otrok, ki bo odrascal ob staliscu da homoseksualnost ni bolezen, da ni osebnostna devijacija itn.. in otrok, ki bo prical o vasem sprejemajocem odnosu do homosekualnosti bo imel zadosti moznosti, hrabrosti, sigurnosti in varnosti, da bi se o tem z vami pogovarjal. Ne pozabite, da se te stvari dogajajo v najobcutljivejsih pubertetniskih letih, ko je ze itak tezko s starsi se pogovarjati o prebujajoci se spolnosti, kaj pa sele o "druzbeno nesprejemljivih oblikah" seksualnosti.

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

misek, ni malo staršev, ki meni, da bodo s takšno vzgojo - homofobijo - odvrnili otroke od možne istospolne usmerjenosti. zmotno.

Se opravičujem, ampak me je resnično zmotila beseda peder. Ali ne bi bilo lepše napisati homoseksualec ali pa gej?

Drugače pa...ja, in? In kaj bi naredila, če bi rad plesal balet? Kaj bi naredila, če bi rad bil mesar? Ali pa frizer. Če bi bil gej ali pa če bi se 3x ločil...še vedno bi bil in bo moj sin.

sprejeti in podpreti otrokovo odločitev...hmmmmm!!!!
jst sicer nimam nič proti drugače usmerjenim ljudem,spoštujem njihovo odločitev in jih sprejmem take kot so....in za kar so se odločili....celo imam eno tako znanko,oz. bila je moja sodelovka,super punca,skupaj smo žurale,se družile,....skratka.....,drugače zelo dolgo nismo vedeli za njeno nagnjenje k istospolniku,a tudi ko se nam je zaupala in je vse postalo javno nanjo nisem gledala drugače....še vedno je bila enaka oseba,še vedno smo žurali skupaj,samo tokrat še z njeno,prijateljico oz. partnerko.nikoli se nista nevem kako izpostavljale pred družbo,npr. da bi se nevem objemale al pa lizale na veliko.....sicer je bila tudi družba taka ,da neglede če smo bili s svojimi partnerji se nismo metali druga po drugemu ampak se posvetili celotni družbi.....sicer me pa poljub nebi motil!
kako bi pa odreagirala na svojega otroka in spoznanje da je usmerjen drugače  verjetno bi bilo zelo težko spoznaje!!!še težje bi bilo sve skupaj sprejet za "normalnost"(se opravičujem besedi)vendar mislim,da bi mu kljub težkemu sprejetju dejstva da tako pač je,stala ob strani in ga podpirala ob njegovi odločitvi.....

takole v primeru da bi bil moj otrok gay, ne vem kako bi reagirala. s tem se bom ukvarjala če bo kdaj prišlo tako daleč.

večina je napisala da se jim ne bi odpovedala oz. da bi jih poskusla razumet,....

kaj bi pa ve naredile, če bi vi zvedl po več kot desetih letih zakona da je vaš partner gay!? oz. da ko bi bili stari 13-14 let da je vaš oče gay? kako bi reagirale, kako bi se obnašale do svojega moža/očeta?
a mi lahko katera odgovori na ta dva vprašanja

Prebrala sem samo začetni post, zato ne vem, če je kdo že omenil, kar bom sedaj jaz: zelo me moti uporaba besed pedri in lezbijke - če se bo izkazalo, da so vaši otroci istospolno usmerjeni ali jim boste rekli pedri, lezbijke?

Drugače pa želim, da bo moj otrok srečen. Hetero, homo,...-seksualec...karkoli.

< Sporočilo je popravil plenicka -- 8.6.2007 22:09:42 >

_____________________________

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Mali princ)

Vojakinja, kaj spet ne razumeš?

ej ti vojakinja a tebi sam tele dva smeška delata al  al pa tale ......?

Težka situacija, anonimna. Ker tukaj so čisto drugačna čustva  in relacije v igri. Kaj pa vem? Najbrž bi "padel" kakšen pogovor, in seveda bi me zanimalo ZAKAJ je moj partner to skoz skrival sebi in drugim in sedaj ne več?

Najbrž bi tudi trajalo kar nekaj časa, da bi se s tem dejstvom lahko dokončno sprijaznila, kar ni tako enostavno, saj tu ni v igri ženska, temveč drug moški, proti kateremu kot ženska nimaš šanse. Probala bi ostati v prijateljskih odnosih, predvsem zaradi otroka, kateremu tega v tej starosti(13,14 let) še ne bi povedala, ker je v najbolj "občutljivi" fazi svojega razvoja.

Mogoče bi mu celo zamerila(vsaj na začetku), ker je nalagal sebe in mene in s tem prizadel tudi(v bodoče) svojega otroka...ki bo moral poslušati še marsikatero pikro na ta račun...

Nič kaj zavidljiva situacija...

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore