potem pa še to. nikoli ampak res nikoli jaz v življenju nisem pomislila recimo da bi se lahko enmu nekaj naredilo če je nekam šel. ali kaj podobnega. res nisem črnogleda - bila??!! zdaj pa me kar od šuba presune misel..kako bi bilo če bi moja tastarejša hči umrla..pa me že oblijejo solze. pa sta šli obe hčerki na morje z mojimi starši pa po parih dneh misel, kaj če sem ju v četrtek v zadnju videla da se jima kaj zgodi? kriza res ne vem kaj je to. iz tira me vrže povožen maček, misel kako testirajo kozmetiko na živalih, razni mejli na temo kako se živalim ali otrokom slabo gode. ne vem vse me prizadane.
hvala če ste se prebili skozi moje flavze. in res bom hvaležna če mi pomagate najti odgovor na kaj je z mano. kaj naj naredim?
hvala!
lara
H kolegici nisem šla celo večnost, ko sta gradila, ker ga nista imela. In če sem samo pomislila, da nimam wc-ja pri roki, me je v trenutku taka driska zgrabila, da ne moreš verjet, pa čeprav mi še pred minuto ni bilo nič. Tak, da poznam vsak grmiček do Dalmacije in vse wc-je. 
... lahko pa poskusiš tudi s kakšnim homeopatim, sam načeloma ti bo poleg zdravil jasno povedal, da začni redno imeti čas zase in fizično aktivnost. 
. In mogoče si v vsemu temu času, hitremu tempu,... pozabila nase, na svoje potrebe, svoje želje. Potem pa se je sedaj po selitve ta hud tempo kar naenkrat ustavil. In je tvoje telo v šoku. Selitev je ena najbolj stresnih situacij v življenju. Mogoče vse skupaj, torej ta stres, ki si ga prej nisi mogla dovolit oz. si ga morala neprestano nadzirat, prihaja sedaj za tabo. Vse skrbi, odrekanja, utrujenost,... so se nabrale in nekje morajo izbruhnit ven. 
