Samo opomba-ne gre za nick, ampak za možnost, da pišeš na forum kot anonimen, to se na nekaterih pod-forumih da...tako da ko pipe Anonimen, ne gre za eno in isto osebo, ampak za neko uporabnico/uporabnika, ki sicer ima nick, ampak se v konkretni debati noče identificirat in raje piše kot anonimen.

Draga avtorica te teme - poznaš rek sto ludi sto čudi? Tu ti tiči odgovor. Sto ljudi, sto narav, sto različnih osebnosti. Vsak najde v svojem moč. Pa če je to virtualni svet in virtualni prijatelji ali pa realnost. Ne obsojaj in ne boš obsojan.

Smo ljudje, ki lažje izražamo svojo bolečino s pisanjem, da jo izpišemo. Nam je lažje. Virtualna podbopra, objemi in besede nas / jih držijo pokonci. Ko ti vse pade, je lepo imeti ob sebi čimveč prijateljev, ljudi. Pa če so realni ali virtualni!

Tudi meni se zdi neprimerno, da si posameznike poimenovala. Se zavedaš, da si jim s tem mogoče le povečala njihovo bolečino?

Nekdo ima tudi nick ANONIMEN.

Če na hitro prebereš ima res nick Anonimen , če pa pogledaš bolj natančno pa prebereš ANOIMEN! Sam tolk v vednost...

Se opr. za napako.

Nimam kaj dodati. Točno tako je. Sem imela namen napisati še na bolj krepek način, ampak ni vredno!

_____________________________

Avatar odraža trenutno duševno stanje........

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Enega primera ne poznam, enega ne bom komentirala, glede paštetinega bom komentirala...
Do zdaj nisem razmišljala o tem, čeprav sem temo o Paštetovem kruhu začela brati kmalu po tem, ko jo je odprla. Sploh nisem pomislila v tej smeri, da je kaj čudnega, le začelo me je grebsti, joj, naj gre čimprej k zdravniku, kot so ji svetovale punce in sem temo spremljala, ker me je zanimalo, kaj se dogaja.
Ko sem brala to temo tukaj, sem začela razmišljati, kaj bi naredila jaz.
Ko bi otroka našla, bi ga seveda stresla, potolkla po hrbtu, objemala....niti ne vem točno kaj, ker bi verjetno reagirala spontano. In če bi prišel k sebi in bi videla, da je bolje, bi se verjetno tresla in bila čisto otopela. Nekaj časa bi se prepričevala, saj ni bilo nič, saj je vredu, saj se mu je samo zataknilo. Poklicala bi mojega in kljub temu, da bi mu jaz govorila "ma saj zdaj je v redu", bi me prepričal, da gremo k zdravniku. Potem bi ga čakala. Vmes bi verjetno tudi jaz pobrskala na netu, če je kdo imel imel že podobno izkušnjo, glede na to, da na tem forumu še nisem dolgo, verjetno nebi odprla teme... Ampak na enem drugem forumu sem že malo dlje in poznam dosti uporabnikov, z njimi se srečuješ vsak dan (čeprav res virtualno), jih poznaš skoraj bolj kot prijatelje, zato si predstavljam in tudi razumem, zakaj je Paštetov kruh to naredila. Jaz bi torej naredila zelo podobno, zato jo razumem...

Razumem tudi, da se mogoče to zdi nekomu čudno, verjetno zato, ker bi on naredil drugače. Ali pa vsaj misli, da bi naredil drugače. Ne razumem pa, zakaj odpre temo, kjer kljub temu, da dobesedno ne napiše, daje vtis, da so omenjeni primeri čudaški in da omenjene osebe niso normalne, ker so v situaciji tako ravnale (večkrat se vprašamo "ali sem jaz čudna...", ker hočemo povedati, da za nas nekaj ni normalno, ne ker mislimo, da smo res mi čudni). Zdi se mi, da s tem omenjenim osebam daje občutek, da so slabe mame ali partnerke ali karkoli - kar je dodatna bolečina, kot d ni dovolj, da so prestale že neko hudo situacijo. Pa p , saj teh dogodkov niso šle pisat na RR, zato da bi se komu hvalile....
Pač samo moje skromno mnenje....

kaj pa vem  se razmisljam kaj naj napisem....

Ja, sem pred kratkim tudi sama podobno razmišljala. No, pred leti me je neka tema pripeljala do takega razmišljanja. In če sem odkrita, ti lahko povem, da nisi čudakinja. Tvoj post je napisan korektno in brez kakršnihkoli obtožb. Lahko rečem da je napisan glede na temo, fantastično.

No, pa naj preidem k bistvu. Govorim izključno samo v svojem imenu.
Glede na to, da sem zelo navezana na ljudi ki me obkrožajo, sploh na svoje domače, bi  bila v  težkih in žalostnih trenutkih popolnoma nemočna in na virtualni svet še pomislila ne bi. Pa ne da ne bi ravno pomislila, enostavno bi me bolečina ob izgubi drage osebe ali hudo bolne, močno poteptala. Ko žalujem ali me nekaj zelo močno skrbi, zapadem v hudo apatijo in takrat mi je malo mar za svet okoli mene. Svojo žalost izlivam s solzami in kljub temu, da mi vsi iskreno stojijo ob strani, niti priližno ne vedo kako se počutim. Vsak žaluje s svojo dozo žalosti.

Najbolj grozno mi je bilo ko mi je umrl oče. Ljudje so me dobesedno nosili po rokah, izrekali iskrena sožalja, po drugi strani pa sem poslušala njihove tihe pogovore, kakšna dobričina je bil, kako je umrl še mlad, kakšna tragedija naju je z mamo doleletela, kako malega otroka  je zapustil, kako ga bom nekoč še močno rabila, pa ga ne bo..... MIslimi, s tem so me ljudje trgali na kose.

Za polovico mojega ranjenega srca so bili krivi ljudje, ki so me poskušali pri vsem tem obdržati pogumno in ne preveč prizadeto.

Ljudje smo si drugačni. Nekateri se tolažijo z besedami in podoporo drugih ljudi, nekateri pa potrebujemo mir in izjokati se do konca. Nekoč so mi rekli "nič ne jokaj, ker jok ne pomaga." Kako so se zmotili.
Meni, ko mi je zelo hudo in ko izjokam vse solze, mi je veliko lažje.

Sem človek, ki ne potrebuje širše okolice in sočustvovanja z njim. To me še bolj potre in povzroči mojo nesrečo še nesrečnejšo.

Vsak po svoje tudi pri žalostnih dogodkih in prav je tako.

Ne vem zakaj se zgražate nad postom anonimne, saj je ena težjih tema, ki je napisana z rokavicami, da si zasluži čisto desetko. Jaz si ga grem še enkrat prebrat.

Anonimna, škoda ker si anonimna.

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Sama se ne zgrazam nad postom anonimne, ceprav se ne strinjam s tvojim vrednovanjem njenega posta. Post je poln obtozb in sodb. Ce bo nujno potrebno bom le te izluscila, za zdaj se mi ne zdi potrebno.

Tisto kar se meni zdi "zanimivo" v tem postu je razkorak pred tistim  od vedno obstojecim - kako bi se kdo moral obnasati in kako bi kdo moral cutiti, ko se zgodi kaj hudega.  Predpisana dejanja. Odstotnost le teh, ali odmik od predpisanih custev in ravnanj je takoj temelj za obtozbe in obsodbe - ni dovolj jokala, cisto mirna je bila, vseeno mu je bilo, videti je bilo, da mu/ji je olajsalo.... kako je mogla tako mirno sprejeti.....
In ko se nam enkrat pripeti nekaj hudega in ko sami postanemo tarca taksnih in drugacnih sodb in obsodb imamo dve smeri: ali se priklonimo dolocenemu obnasanju in dolocenim dejanjem ne da bi zares cutili tako, kot kazejo dejanja, ali reagiramo in naredimo tako kot cutimo. Oziroma, ali skocimo v kalup, ali vzamemo sebe za merodajne o lastnih custvih in zanemarimo okolico.

Citiram iz zacetnega posta: "Ne vem no, četudi še ne vzpostaviš materinskega čuta do otroka, ti zdrava pamet narekuje, kaj je prav in kako v takšnem primeru ravnati. Še bolj me preseneča dejstvo, da jo mnogo mamic (!) podpira. "

Katera zdrava pamet pri custvih? Saj tudi ko se zaljubis nima pamet nic pri tem, kaj pa sele v situacijah, ki ti spodnesejo tla pod nogami in ki ti zivljenje postavijo na glavo... In presenecenje je ker nekdo ne reagira po zacrtanih vzorcih in kalupih? Presenecenje je ker se nekdo lovi in na lasten nacin poizkusa pobegniti pred kruto realnostjo... Mogoce nekdo meni, da pamet narekuje custva? Cudenje nad tem, ker je nekdo imel hrabrosti iskreno povedati svoja custva in custvovanja ob nekem tragicnem dogodku?  Pa se to... kje in pri kom in s cem nekdo isce tolazbo je povsem vseeno. Pomembno je, da jo dobi, da mu in se mu pomaga, olajsa.... da najde tisto, kar v trenutku potrebuje.
Mogoce premalo poznavanja cloveske narave, premalo razumevanja cloveske notranjosti ali pomankanje izkusenj.... Ne vem.... upam pa, da se nihce ne bo znasel v situaciji, da na lastni kozi to preverja....

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

Anonimna, tudi jst razumem tvoje razmisljanje in se strinjam z njim. Sama v opisanih situacijah verjetno (ponavljam verjetno, ker ko bi dejansko do tega prislo ne vem, kako bi reagirala) ne bi "cvekala" tuki gor. Vsaj ne isto sekundo, minuto, ko bi se mi nekaj naredilo.
Bi pa povedala svojo zgodbo takoj, ko bi prisla k sebi, prosila za nasvet, tolazbo...Imam dosti prijateljic h katerim se lahko obrnem, druzino, ampak vcsih pase tudi beseda tujca, nekoga, ki te ne pozna in te tolazi, ti daje nasvete.

Glede izpostavljenosti imen in zgodb - ce so jih uporabnice ze tako ali tako same napisale, se mi ne zdi tukaj nic spornega. Za anonimnost jo pa razumem.

PS: tud jst vsakic, ko vidim post ene RRjevke, dobim kocine pokonci - vedno ima neke probleme, sprasuje, vse se ji trudimo pomagati, ji svetovati, a ne naredi nicesar, samo joka kako je boga... Vecina nasvetov, ki jih dobi, so zelo uporabni in bi takoj lahko razresili situacijo, ona pa samo neki menca, pa kaj to, pa kaj uno... Jst sem sploh nehala brat njene poste, ker me spravljajo v slabo voljo...






_____________________________

Never argue with an idiot. They drag you down to their level and beat you with experiences.

Mišek, jaz sem si post anonimne interpretirala po svoje in še vedno sem menje da ni niti ene pokvarjene  obtožbe tam notri.

Je pa vroča tema in če si iz drugačnega kalupa, tega resnično ne znaš razumeti. Zato pa vprašaš in anonimna je to storila ? Res ne vem kaj je tako hudega storila  ? Saj vendar sprejemamo tudi drugačna mnenja, samo da so strpna in dobro argumentirana ?

 

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Ne vidim nic spornega. Izrazila sem drugacno mnenje, kar pa se ne pomeni, da nihce ne sme drugace sprejemati ali misliti. Sicer bi se lahko verjetno nadovezala na kateri koli drugi post, katere koli druge uporabnice, vendar sem se na tvojega, ker je bil zadnji in popolnoma ustezal za nadovezovanje oz, da sem na njega nadovezala svoje mnenje.



IMO ni storila nic posebno hudega. Za marsikoga je pa viden in bolec podton, ki kaze temu, da je vsakdo, ki ne reagira tako kot anonimna misli, da je normalno in pravilno, nekaksen iztirjen brezcutnez.


_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

Ja, tukaj se pa strinjam popolnoma. No,očitno trobiva v isti rog, samo da sem se mogoče  jaz bolj navezala na mišljenje anonimne, ker sva očitno v istem kalupu. Vsak ima pravice do svojega mnenja, sploh če je korektno podano .

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Glih to sem vama zdaj hotela napisat.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________