itak da se splača...poišči pomoč idi k psihiatru, zato so...

nazadnje boš pa mogla sama...

psihiater je tud božje pomagalo...

je bil...kako vem? vem...

to je pametna ideja, da si poiščeš pomoč.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Pri meni je bolj tako, kot je Gina napisala. Jaz se bojim umiranja, niti ne toliko smrti same. Strah me je, da bom trpela. Enako me je strah za moje bližnje. In poleg tega me je strah, da bojo mož in otroci (prezgodaj) ostali brez mene in/ali pa da bom jaz ostala brez njih, brez svojih bližnjih. Ampak to je neizogibno, tako pač je, ker vsi umremo. Mene to ne hromi, tebe pa, anonimna, zato bi bilo res potrebno, da si poiščeš pomoč.

jaz pa se bojim le tistega 'neznanega' po smrti... oz po zivljenju...

jaz ljubim... mocno... in ce mislim na ljubezen, ne mislim na smrt, zato me takrat ni strah... ce pa pomislim na smrt oz na posmrtno zivljenje, pa me spreleti srh... pac strah pred neznanim...

He, he, jaz tega ne gledam tako. To ni ljubezen kot taka, to je gledanje enega pametnega človeka. Kaj bi mu pomagalo, če jih obsoja? Če jasno vidiš tumorje v glavah tistih, ki ne razumejo, se ne moreš sekirat, niti če te ubijejo. Saj veš, če se smrti ne bojiš, ker veš, da te ne čaka nič groznega, če se bojiš samo bolečine, potem vendarle lahko rečeš, da odpustiš, saj greš na lepše, ali pa vsaj tja, kjer ni tumorjev v glavah ljudi.
Brezpogojne ljubezni na zemlji ni! Povej mi en sam primer kogarkoli, ki bi bil brezpogojen (kot sem ti napisala Jezus zame ni tak primer, mi je pa primer zelo pametnega človeka, ki je učil pametne reči in itak da je našel svoj prostor v svetu - ampak ne zemeljskem seveda- na zemlji je zgolj pustil svoj veliki pečat in ok je tako, vendar ni brezpogojen - on zgolj uči, kako na zemlji biti manj pogojen - kar je fajn, seveda)...boš videla, da ne najdeš. Najdeš pa polno pametnih ljudi, ki so znali osmisliti živlejnje, ali pa ki so učili ljudi lepe in dobre reči, ki so ugotovili, da je bistvo v malih stvareh....brezpogojnost...ne, tega ni, ker brezpogojnost obstaja samo na drugih nivojih. Osmislitev - ja, to je tisto, kar pa mogoče rabimo tukaj, česar se moramo naučiti.

Gina...vse nivoje živmo zdaj hkrati, le da se jih ne zavedamo....če pa si vse!si mrtev in si živ!

Gina...itak, da lahk najdeš...

veš kaj je naprimer brezpogojna ljubezen...da te mož prevara, pa da še ga vedno ljubiš...pa da tistega, ki ubija, ljubiš, kr ga razumeš....vem, da je to fuuuuuuuuul težko in v naših glavah nemogoče....sam...moj namen je da to najdem Gina! to bi blo the best... a si predstavljaš? da ničesar več ne sodiš, ker veš, da sta eno.

Ti bom povedala, če bom...zakaj ne verjameš  v to?

Jaz ne vem, zakaj se že vnaprej obremenjuješ s stvarim....pač, smrt slej ko prej doleti vsakega, tudi tebe bo..ni se pa potrebno zaradi tega že vnaprej sekirat.Jaz se smrti ne bojim, prišla bo, ko pač bo...edino, če imam lahko kaj pri tem, bi rada videla, da vsaj otrok prej odraste..no to je edino, kar me skrbi.
Drugače pa je to čisto naraven proces, del življenja, pa itak verjamem v posmrtno življenje..v to sem čisto prepričana, tako, da je mogoče zame nekoliko lažje.

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

Mami miki zato ker sem lahko tuki in tam in poznam razliko. Seveda sem vse jaz, vendar sem nekje v eni obliki, druje pa v drugi.   Fajn je to, samo mogoče ti tega ne ločiš, ker si preveč po knjigah predstavljaš, ki malo nenatančno pišejo o vsem skupaj. Tukaj sem v materialnem svetu in tukaj sem samo tukaj, čeprav sem hkrati kje drugje ves čas, vendar je svet svet, štekaš zemlja...matr saj sem čist čudno razložila, ampak boljše ne znam, drugi nivoji so pa pač drugi nivoji. Zemlja ima vojne, kreganje,netoleranco, višji astral tega nima. Simpl se je tam iti ljubezen.

Meni se to, da te mož prevara, pa da ga še kar ljubiš, zdi edino pametno pri pametnih ljudeh, saj sem ti to že napisala. Kako pa češ reagirat? Obsojat ga, ker je samo človek, pa sebi kratit energijo in sebe kaznovat za to? Ne, meni je to edina pametna reč. Jaz imam zelo rada mojega bivšega, čeprav me je varal. Ampak rada imam tudi ogromno drugih ljudi, ne ločim tako zelo teh reči. Vendar nisem brezpogojna, kakor nihče ni. Določene reči vsakega pogojijo, tako je na zemlji. Soditi...seveda vsak sodi, tudi jezus ali buda ali kdo drug. Tukaj sodimo, vsak dan sodimo, ali je hrana ok, ali so sosedje ok, ali je služba ok, če pa pride do ekstremov, pa še toliko bolj...seveda je človeško fajn, če ne bi preveč sodili, vendar smo rojeni s kemijo v glavi in z okoljem, ki ne omogoče drugega, kako naj ti to razložim, gane nas, vsakega, če se tudi navzven pretvarja. Ne vse ista stvar, ampak vsakega nekaj gane. Če ga ne bi, bi bil robot. In čim ga gane, sodi. Tako je, o tem ni vprašanja. Sigurno pa ne moreš ljubiti tistega, ki ti bližnjega ubije. Nihče ne more. Lahko mu odpustiš, pa ne ker bi bil brezpogojen, ampak zato ker si pameten, razumen, ker nočeš sebi škodit z razmišljanji o slabih stvareh, ki bi te razžirale, ker le tako si ti sam miren znotraj sebe. Vedar tu ne govorimo o ljubezni, ampak o rad imeti in to pa komot dosežeš, da imaš ljudi rad. Vendar ne vsako sekundo.  In če na zemlji lahko imaš večinoma rad, potem ti itak vse višje sfere ne morejo delat težav, ko tam ni nobenih tako stresnih okoliščin. Fino ti je. Vendar iskat brezpogojnost na zemlji je isto, kot iskat čigumi na marsu. Iluzija. Če pa iščeš rad imeti, se pa strinjam, to lahko najdeš.

Kar se smrti tiče, sem napisala, da se je ne bojim, ker je itak vse isto, ali si na tej strani ali na drugi, v bistvu je tam še lepše za moj okus.  


Še to, tvoja strategija zaupanja je zelo fajn strategija. Zaupati v boga. Ampak zaupati moraš točno tako zelo močno, kot npr. tukaj na forumu tehnofil zaupa v svojega. Takrat in šele takrat bo zaupanje dovolj močno, da boš mogoče lahko res rada imela skoraj vse. Ker boš zaupala, da je tako ok za nekaj. Vendar spet ne vsako sekundo.  Je pa to dobra strategija za ne sekirat se, za prepuščat reči, prav res.

Me kar mal veseli, da imate tudi drugi s tem težave. Pa ne me narobe razumet!!!!!!! Pred leti sem tudi jaz trpela za tem strahom. Bilo me je tako zelo strah, da me je spreletel adrenalin vsakokrat, ko sem šla spat in sem imela čas o tem razmišljat. Celo drugega otroka nisem želela imet, saj bo tako ali tako umru.
No pa sem ta strah nekako premagala, ga potisnila v ozadje , čeprav če zdaj začnem o tem razmišljat, mi je podobno, sam ne tako hudo. Kako sem to rešila? Še sama ne vem. Mal sem si dopovedovala, da bom po smrti nekakšen angel, ki bo gledal na zemljo...., saj me je najbolj strah tega, da ne bom več razmišljala nikoli več tja v večnost Skratka ZAVESTNO dopovedovanje Živi zdaj!!! Pol boš pa itak opazovala življenje!!! mi je nekak premagal potisnt tega tja nazaj v kot, kjer domnevam, da ga mamo vsi.

No in zakaj sem bila vesela, da imate tudi drugi te strahove? Zato ker zdaj vidim, da nisem zmešana, saj takrat, ko mi je bilo tako hudo sem o tem govorila z možem in prijateljicami, z domačimi in nobenga ni blo tega strah!!!!!! Vsej ni noben prizanl! Tega je že 9 ali 10 let pa sem danes prvič zasledila, da je tudi druge strah. No tolk o tem.

Draga Anonimna kolegica sej bo minilo. Če pa ne bo, si pa le poišči pomoč.
LP od Maje

mene pa ni strah smrti, grozen mi je le občutek, da potem ne bom več vedela kaj se dogaja z mojimi najbližjimi in na splošno na svetu...pač grozen mi je občutek minljivosti.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ja, tudi jaz. Ampak ne svoje, pač pa smrti svojih bližnjih.

Mene je tudi strah. Ampak ne same smrti kot tistega, kaj človek doživlja pred samim koncem. In strah me je tega, da se potem več ne zbudiš in ne vidiš novega dne. Čudno, ampak tak pač čutim.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

BAMBINA, tudi smrti bližnjih se bojim, ker sem jih kar nekaj doživela.
Hvala vsem, ki ste povedali svoja mnenja.Če verjamete, mi je malce lažje.

Gina...jaz pa mislim, da si pogojen kolk želiš bit sam...

vglavnem....ne berem knjig...eno če sem prebrala
delam s človekom, ko že 15 let to dela, meditira...itd.

Mami miki, bi ti kaj več na zs, pa jih pri tebi ne vidim. Ali si blokirala samo mene, ali imaš možnost zasebnih sporočil odstranjeno? No, če seveda hočeš klepetat, če ne pa pač ne, vseeno.

Gina...nimam pojma  sem tud že jaz hotla to sprobat, pa ne znam...ja..walda da hočem...sam ne znam tega nardit...saj nisem nobenega blokirala...

ti mi razloži, ko že bolj obvladaš

Gina...samo sebi lahk pošlje ZS...druge možnosti mi sploh ne da...

Mama Miki pojdi na moj profil in dol na koncu označi, da dovoljuješ uporabnikom, da ti pošljejo ZS.

ok..čakaj da probam jaz zdaj to