pikec hvala ti,zdej sem se pa nasmejala do solz

Moj sploh ni pozabljiv. Iz trgovine prinese cel spisek, ki mu ga povem (ne da bi si pisal) ,...  skratka pri naši bajti sem tista pozabljivka jaz! Je pa res, da sem kronično kriva za čisto vsako stvar ki je ne najde jaz, ker jo je odložil na točno tisto polico, zdaj pa tega ni tam!

ooo,****...mene ste tud kr v dobro voljo spravile....ko že mislim,da mam največga telebana na svetu in da ne bom zdržala niti pol ure več z njim....

preberem tole in se tok nasmejim in pomislim,da moj še niti ni tok slab.
;)

ja,teli deci....sej ni čudn,da pravjo,da ženska podpira 3 vogle pr bajt,hahaha....
;)

To s spiskom za v trgovino. Jaz vedno napišem na listek, kaj vse rabim. In listek lepo ostane doma na mizi.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

o spiskih bi rekla samo tole: samo enkrat sem mu dala listek, na katerem je med drugim pisalo jogurti, kaki oreščki, malo sadja, kej za pit, skuta... me je za vsako stvar, ki ni bila dovolj natančno določena (se pravi: ime izdelka, po možnosti še firma in teža) klical kot neumen . če si napišem jaz: kake oreščke, pogledam, kaj imajo, kako zgledajo in če se mi česa zalušta, pač kupim. zakaj tega moški ne zna? pa on tud je oreščke in vek, kater imam rada 



_____________________________

na roditeljskem sestanku: "kaj ste pripravljeni narediti za svoje otroke?"
starši: "vse!"
predavatelj: "in kaj bodo potem oni počeli?"

sem jaz bolj pozabljiva kot on...on si vse piše
pol pa meni govori-daj piši si...
no, včasih kaj pozabi, če je preveč stvari.
ko on pozabi, ga jaz spomnim, ko pa jaz, pa me on
mi2 obratno delujeva...

Hja, moj je profesor filozofije. In popolnoma ustreza stereotipu. Prejšnji mesec sem bila zelo bolna in sem ga 3 v enem tednu prosila, da mi prinese iz lekarne zdravila. Na poti iz službe gre mimo dveh lekarn. Vseh 3x je pozabil. To sem bila pa kar malo žalostna, ker sem bila res zelo bolna in nisem mogla sama okoli plajtrat.

Ko sem bila drugič noseča (okoli 33 tednov, ogromen trebuh), sem imela pregled in ker nisem imela prvega otroka kam dati v varstvo, sva se z možem dogovorila, da mu ga pripeljem v službo za tiste pol ure (dela čisto blizu ZD). Še zjutraj sva potrdila dogovor, do pol desetih pa je človek pozabil na to in se mi ni niti javljal na telefon, ko sem ga klicala iz avta, krožeča okoli njegove šole. Kasneje je priznal, da je videl, da ga kličem, a se mu ni zdelo vredno dvignit, ker ni vedel, zakaj ga sredi dopoldneva kličem . Sem se znašla po svoje (prijatelj je na hitro vskočil in popazil malega) in ko sem moža eno uro kasneje končno dobila na telefon, še vedno sploh ni vedel, zakaj ga kličem. Ko sem mu rekla, saj sem uredila brez tebe, se mu sanjalo ni, kaj sem sploh rihtala ...

No, definitivno  najboljša do zdaj:

Ljubljana, Kongresni trg... Pride do FF, tam sva zmenjena. Ugotovi, da nima ključev od avta. Spet - preiščeva vse žepe, ključev nikjer. Letiva nazaj. Ključi v avtu, okna spuščena, nabija muzika... Mislim... Ima pa noro srečo - avto je bil še tam.

Srček - tvoj je vsaj otroka pozabil v lupinici. Moj ga je dal v lupinico in ga pozabil privezati - veš, kje je tamali končal - še sreča, da je vse bilo na tleh

Moj je dal kjuče od avta v počitniško prikolico in so tam ostali 3 tedne. Krva sem bila jaz, ker sem zadnja avto vozila, nisem pa vedela da je po tistem šel prikolico luftat in odklepat.
Zobozdravnik - ta je razred zase, tu se spomni ko bi moral že pred tednom na stolu sedet.
Papirji za čoln ali kaj podobnega - lubica a mi jih najdeš? Mi jih ni treba ker jih odloži v omaro kjer jih imamo a seveda kdo bi se spomnil čez leto kje so.
No on tako zvesto vse "pospravlja" in kje bo kaj itd, čez dva dni pa vpraša če bi slučajno jaz vedela kje to je - še čudno da me za šraufnceger ne vpraša. Le kaj bo ko se bomo iz 60 kvadratov preselili na skor 200??????????????

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Raho sva na istem

Pozablja na skor dnevnem redu. Zlo pogosto ko se že odpeljeva od doma se on spomni da je nekaj pozabil, treba obrnit pa nazaj domov

- če sem zaposlena  npr ali z kuhanjem ali  pač kaj gre on v trgovino itak pozabi pol vsega kupit in zadnjič mu napišem listek pa itak da spet pozabi nekaj kupit pa mu pravim  dragi če sem ti listek napisala, a on meni ja pozabil sem da ga imam, al pa gre v trgovino z namenom  da kupi kaj je nujno pa kupi prej vse drugo kot tisto po kaj je  v bistvu šel. Ampak se ne jezim, se ne zadiram nanj, pač ga pošljem še enkrat v trgovino in takrat ponavadi prinese vse

- pred dvema tednoma sma šla v tujino, moj  pozabil  doma vozniško dovoljenje, hvala bogu se je spomnil ko sma bila še dokaj  blizu doma

Sem se pred nekaj dnevi pošalila in mu rekla da upam da ne bo pozabil priti  po naju  v porodnišnico ko bo čas da grema domov , pa je rekel  da pa mi to lahko zagotovi da ne bo pozabil, ok to mu verjamem

Marsikoga bi to motlo, ampak jaz se ne sikiram, dostkrat se nasmejem na njegovo pozabljivost, včasi sem tiho pa si mislim svoje ampak  nisem pa tečna zarad tega. Pač je prikupno zmedena oseba  , zato ni še nič manj moj



Res je da pozabi na marsikaj , ampak ni pa jutra  da bi pozabil  dat lupčka na mojega trebuška malemu predenj gre delat in ni popoldneva ko se vrne iz službe da ne bi spet poljubil trebuščka.

Vsak ima nekaj dobrega in slabega ............

RAHO ne skrbi dihati pa ne bo pozabil, to sem se jaz tud spraševala za mojega  pa ni šanse da pozabi

< Sporočilo je popravil lara larissa -- 8.11.2007 12:52:16 >

Ja, je pozabljiv, pravi, da upravičeno, ker mora skoz nekaj mislit .

Opazila pa sem, da tudi brat ne zna prav. V vrtcu na oglasni deski piše, da bodo šli s skupino Metuljev (naš je Pikapolonica) vsak petek v knjižnico, nato pa bodo knjigico prinesli domov. On meni, da moramo starši v vrtec po knjigo. In pol sprašujem, kaj moram s to knjigo, pa ne ve.

In mi je včeraj elegantno obvestilo slikal z mobilcem in mi ga poslal. No, in vidim, da se mene oz. najinega otroka ne tiče.

Kaj češ, tako je.

Aja, iskanje denarnic, mobitelov, ključev...to je skoraj vsak dan.

Enkrat je denarnico na strehi avta pustil, pa pride en vaščan, pa pravi, kje imam moža, da je to njegova denarnica. Saj ni vedel, še dobro, da jo je ta človek našel in prinesel, drugače bi bilo joj prejoj, ker najhujše je, ker se ne more spomnit, kje kaj pusti.

Pol pa vedno reče, da je meni dal, da pospravim. Ma ja.

no to s pozabljanjem telefona sem pa jaz umetnik večino časa tko ne vem kje ga mam, že vsi skor vejo, da morjo mojga klicat, če bi radi z mano govorili in glih včeri me mati kliče, če kaj pogrešam-sem od nedelje mela tam telefon, pa sploh ga nism pogrešala plus da sem še strokovnjak za uničit gsm ( enga mi je viličar povozu, en mi je iz torbe padu ko sm za cesti stala in so trije!!! avti čez zapeljali, en mi je pa v wc padu no, ta ni bil uničen, sam nisem  mela filinga nekak...)

 Itak. Pa ne samo on. Tud jaz sem taka. Razen kar se voznje tice..

Ja, raho, moj je tudi tak. Ampak ne zato, ker ne bi znal, ampak ker je enostavneje se name zanašat. In izgovor, če kdaj ne najde česa je: zakaj sem pa pospravljala, da prej je vse vedel, na kateri polici, kotu, kavču, stopnicah je kaj pustil....