pika, nimam besed 
_____________________________
Никогда и ничего не просите! Никогда и ничего, и в особенности у тех, кто сильнее вас. Сами предложат и сами все дадут!
18.12.2007, 10:41
s@nny
95
Ojla Pika,
Mi je hudo , da se je to zgodilo. Bodi močna še naprej. Držim pesti, da kmalu zagledaš 
ali 
.
Zanima me ali je to normalno, da se je dan po čiščenju ustavila krvavitev in dons če potipam trebuh imam kr bolečine. Ne vem ali to mine in je pri vsaki tko ali je kaj narobe?
LP
18.12.2007, 10:47
cmokec
5499
Pika, ostala sem brez besed.
_____________________________
Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).
18.12.2007, 11:42
spelka12
3312
Za mene si ena najbolj pogumnih oseb. Žal mi je za vaju. Vem, da naj bi se vsaka stvar na svetu zgodila z razlogom, toda včasih si lahko rečemo samo ZAKAJ.
18.12.2007, 12:02
Anonimen
Pika, zelo sem žalostna, da te je po vsem tem še to doletelo. Mislim na tebe in te spodbujam za naprej. 
18.12.2007, 13:44
**NiNa**
557
pika žal mi je, upam, da vama bo uspelo zbrati moči, da bosta lahko šla naprej
18.12.2007, 13:46
Raho
4143
Ojoj, pika, tako mi je žal... Šele danes sem videla, kaj se je zgodilo. Bodi močna...
18.12.2007, 17:11
Fargesia
5014
Pika, sem brez besed...hudo mi je...drži se...
_____________________________
Nenehno izgubljam kilograme, pa me vedno najdejo.
18.12.2007, 17:41
Massa26
451
Ne no
Kapo dol za optimizem, ampak tle res ni pravice no kako se ti lahko vse takle nakopič 
.
Upam s tabo naprej 
, ne dvomim, da bosta mela 
, ampak ovir je pa res... komi za zdržat .
Upam, da je najhujš že za tabo.
Pika ti si res ena neverjetna punca z genialno osebnostjo. Res mi je hudo, pri tebi se ˝tolk dobiš kolikor lahko neseš˝ kaže res kruto .
18.12.2007, 18:22
taraji
460
Draga Pika
Življenje kdaj kruto se z nami igra
nam kdaj kaj podari, pa tisto spet vzame,
s tem nož zasadi nam v sredino srca,
pretežka bremena nam daje na rame.
V teh bridkih trenutkih čustvujem s teboj
želeč, da usoda bi te ne zlomila.
Morda pa - kdo ve - za duhovni razvoj
preizkušnjo to kruto ti je namenila.
Čeprav preizkušnja neznosno boli,
usoda obliže že zate pripravlja.
Ko tema odide, nov dan se rodi,
in nova spet sreča se zate najavlja.
_____________________________
La vita e bella
18.12.2007, 18:54
medika 13
607
pika žal mi je v svoji ljubezni najdita moči za naprej in naj vaju spremlja sreča
_____________________________
12.12.2008
Pravijo, da nam življenje naloži toliko kolikor zmoremo. Očitno zmorem več kot si mislim.
18.12.2007, 22:13
DaisyE
4685
Pika
Pravljice ni konec.
Tole je bil slab začetek.
Končala se bo pa srečno zate.
Ker si baba in pol.
_____________________________
God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.
19.12.2007, 08:11
metuLJchy
760
Pika tvoja vest o 
je bila ena lepših kar sem jih na ringaraja prebrala..ena ob kateri so se mi kar mravljinci delali. Težko je reči pametno besedo, ker nobena beseda ni dovolj sočutna, mehka, da bi zbrisala bolečino.. Usoda se včasih kruto poigra z nami, in včasih še sami ne moremo razumet zakaj... poskusi biti močna, poskusi verjet da bo zopet posijalo sonce. En velikanski
19.12.2007, 11:24
pika74
6782
Ojla,
jaz sem že mal boljš. Sem pa včeraj letala kot slepa kura od vrat do vrat 
. Najprej do leonišča (stara porodnišnica), pol so me pa tam poslal na urgenco v KC.. pol sem pa še falila in šla najprej kar na polikliniko... (jst kura zmešana ). In pol še tam neki zidajo... sm šla čist okol rit u varžet da sem pršla do urgentnega bloka .
Ob 9h sem bla po vseh birokracijah v postli... in pol ob 12h v operacijski sobi, kjer so mi vbrizgal narkozo. Pol sm pa mal spala... popoldne še mal župce pa prepečenca... in pol ob 18.30h domov. Med potjo domov sem vsa sestradana zmazala 2 hamburgerja . Doma spila še ene par kozarcev fruca in med poročili (ob pol osmih) zaspala kot top... ponoč sm bla žejna in sm mogla še mal dotankat primanjkljaj
. Dons zjutraj pa mal poležavam... mal spim... zdele mi je mami prnesla fuuuuuuuuul njami štrudl... kaj bi jest brez nje
. In valjda sm mogla še mal na RR smuknit .
Zunaj je pa dons tak LEP SONČEN dan .
In jaz... nisem več žalostna. Res. Včeraj zjutraj je padla še kaka solzica na poti do KC... pismu sm bla kot dead man walking . Pol je bla pa v sobi zraven mene ena taka cmera... da sm kr gledala... pišuka... in valjda sm jo "vzela v roke" in potolažla... ful jo je blo strah narkoze... pismu .... glih na tapravo je naletela... na konc se je smejala- in to tik pred operacijo...
. Pol sm pa še na enga znanga medicinskega brata naletela... in sploh ni blo cajta razmišlat o tem, kok sm JEST boga .... pa tud dohtarji so bli ful prjazni. Od taprve do tazadne osebe. Vse so me vprašal, vse sm razložla, kaj sm dala skoz in kako po kakšnem čudežu je to bitje ratalo... vse smo se pogovoril in to kot odrasli .
In če zdaj povzamem vse skupi... vse, kar sem v zadnjih mescih dožvela... je najpomembnejše to, da sem uspela naravno zanosit. To je tak velik plus, da prekrije vse ostalo. Kljub temu, da ta čudež ni ostal pri meni 9 mescev... mi je važnejše to spoznanje, da lahko naravno tud jest zanosim in vem, da bom enkrat mama. To me nosi naprej in ostajam optimistka.
tokle na hitr ...
Lp
pika74
_____________________________
Ne metat puške v koruzo, ker se lahko pokvari kombajn :P
