bl kot zdele razmisljam, bl bi blo fino da kr vesoljnemu svetu ja... ker ocitno nekatere niso zmozne povedat niti bliznjim, tega kar cutijo... :((

Ja, imaš tudi take, ki trdijo da so njihovi otroci brezmadežno spočeti...Ja, ja...nikomur ne privoščim tega, kar dajemo skozi nekatere.

_____________________________

...svet je poln lepih rožic tete Pehte...

Ja... ta stavk, da sam sprostita se, pa bo ratal... ta je pa vesoljno svetski... mislm... po vsem tem, kar sm dožvela... so mi zdej tud najbližji prjatli rekl... ja, vidiš, sam sprostit si se mogla... pa je blo.

ajej... tup šus v glavo.

_____________________________

Ne metat puške v koruzo, ker se lahko pokvari kombajn :P

tocno tko... to je moj point!!! ne moremo krivit drugih, ce nas vprasajo, ker ne vejo!

Tako in pika. Njihova reakcija nam bo povedala vse.

Kot kaže imate nekatere srečo, ko poveste bližnjim da pač ne morete zanositi in vas pustijo pri miru. Pri meni ni tako. Saj imam kar nekaj tako imenovanih prijateljev, ki kljub temu, da vedo da so fizične ovire govorijo o tem, da naj se sprostiva.

Enkrat me je kolegica vprašala kako je, če nama je že uspelo in ali so kaj ugotovili. Pa ji samo odgovorim, da za enkrat so ugotovili, da imam sindrom PCO. Pa mi ona reče, če ne bi šla jaz malo k psihiatru, da se bom lahko sprostila in potem pa bo. Pa sem se samo nasmehnila in rekla, ja sej res to lahko pozdravi samo psihiater. Pa jaz sem človek, ki nikoli ne razlaga o svojih problemih. Če pa me kdo vpraša mu odgovorim. Pa tudi če ga zanimajo podrobnosti jih razložim, da vedo koliko je ovir med nami vsemi, ki nam preprečujejo nosečnost.

ni treba... takim bi jst rekla, nej oni najprej drucga nardijo, da se bo pol vajin z njim igral..

ampak hocem rect, da ce se ti ne bos smilila sama sebi, se tud drugim ne bos.. to sm jst ugotovila, ko sem v samem startu komu rekla, da ne morem, pa so zacel a res, joj boga.. zdej ko mi kdo to rece, pa recem, da u bistvu nisem tok boga.. da ni panike, da enkrat bom ze mela, ko bo cas za to, da trenutno zgleda se ni.. :)) pa se jim potem nc vec ne smilim.. ker jim pokazem, da mi ni tok bed, kot si oni najprej misljo, da morajo pokazat da je njim bed, ker je men bed..

jok sej me stekate, a ne da me?

Seveda te, brez skrbi.  

lučka, a si pomislila, da ti tvoja prijateljica poskuša samo pomagat? predlog se ti je zdel neumen, ampak ne verjemem, da te je hotela prizadet. si ji povedala kaj je sploh sindrom PCO? jaz tudi ne vem, kaj to pomeni.

baguska, če ti ne boš letos zanosila, pol pa tud ne vem....

eeeej.. a ti ves da je samo se 3 dni!?

Ok.. uff. Sem se prou namatrala.

eh, jaz sem že v novem letu
....kaj pa veš kaj se zgodi v teh treh dneh

Smo xxl  družina,
"pozno" sem štartala in imela tudi srečo, da sem vedno takoj zanosila.

Pred tazaresnim partnerjem,
pred prvo nosečnostjo,
so me o stvareh - kdaj se boš poročila, kasneje - kdaj bosta dojenčka dobila,

večinoma spraševali ljudje, ki sami na teh področjih niso imeli urejenih zadev, pa so prav zaradi tega sili v druge.


S tem se nisem obremenjevala, največkrat sem rekla, da mi je sedaj fajn tako kot je. In sta jih smeh in dobra volja ponavadi razorožila.

V določenem obdobju sem bila zadovoljna, da sva se s fantom našla, se imela fajn, potovala, urejala stanovanje ipd. Za otroka sva se odločila, ko sva čutila, da bi bilo sedaj fajn in scenarij se je na srečo lepo iztekel.

Glede na lastne izkušnje, nikoli ne sprašujem ljudi, zakaj "še" nimajo otrok, zakaj imajo "le" enega ali "le" dva, kdaj se bodo poročile, kdaj zamenjale službo, kdaj bodo to ali ono.

Kakor kdo hoče ali more.
Zakaj tega ali onega še ni, pa se ponavadi zaupa dobrim kolegom, ker je vse preveč tistih, ki tvoje razlage niti ne poslušajo, ampak začnejo s pametnikovanjem že med razlago posegati v besedo.
S takimi se ne splača ubadati. Ponavadi posamezniki svoje strahove poskušajo v druge projicirati. Ne dovoli, da jim to uspe.

V tistem trenutku, ko je ona imela govor o psihiatru, da je gotovo kriva psiha,... sem bila tiho, ker je nisem hotela moriti na dan njene poroke. Je pa čez čas sama ugotovila preko interneta, pa je še vseeno govorila o psihiatru. OPa sem ji lepo povedala, da pri vseh pa ni razlog psiha. Šele čez dobro leto, ko sem dala skozi še HSG in laparo, pa je dojela, da je to fizična ovira, kljub temeljiti razlagi kaj je to sindrom PCO. Pač eni ne znajo poslušati in imajo svoje zaključke. Jaz ji nisem zamerila, sem pa pač slišala en komentar več na to, zakaj nimava otrok.

v teh primerih je ravno obratno. ženska, ki ne more zanosit, svoje strahove projecira na ljudi, ki potem sprašujejo, česar ona ne želi.

Ravno tako je bilo v mojem primeru, ki sem malo prej opisala. Sploh se me ni poslušalo. Žal.

Tu pa se ne strinjam v celoti. Gotovo so tudi taki problemi. Vendar ravno zato, ker nerade gopvorimo o svoji neplodnosti, v teh primerih raje ostanemo tiho. Saj včasih, ko ti bližnji kljub tvojim problemov še kar najedajo, pa rečeš kakšno smešno pripombo, da jih vsj z njo strezniš in utišaš.

Nikoli ne bo za vse prav. Pri nama je bilo pa ravno obratno. So od mojega sorodniki u luft skočili, ker to pa ni fer in ni prav, da imava midva otroka, ker nisva poročena.
Mislim, čista tragedija za njih.
Pa ne, da sva se midva odločila za otroka takoj, ko sva se spoznala. Ne, midva sva se odločila zanj po 10 letih, po vseh težavah, ki sva jih dala skozi in jih rešila še pred otrokom. In je tudi trajalo 9 mesecev, da se je prijelo. potem pa dobiš pod nos, da to ni prav, da bi onadva morala biti prej ipd.

Mah, mene sploh ne čudijo več odzivi ljudi. Eni pač nimajo 100 pik v glavi. Ena RR-jevka ima dober podpis. Nekaj v zvezi: Never argue with an idiot. They drag you down to their level and beat you with the experience.

Držim pestke za vse, ki se že leta trudite za svoje , da vam bo leto 2008 bolj naklonjeno.

ahahahahaha  So true, so true!

Ne, projicirat svoje strahove v druge pomeni, preprosto to, da si z nečim nazadovoljen, potlej pa v druge tiščiš s podobnimi vprašanji, da bi še njih znerviral  in sebe tako potolažil.

Mene so na temo - kdaj bom našla partnerja, kdaj bodo otroci, spraševale ženske, ki doma niso imele urejenih razmer: bila je nezadovoljna s pijanim možem, imela je dva majhna otroka, pa ni sfolgala.  In mi je bilo smešno, da me ravno po teh zadevah sprašujejo. Kajti med spraševanjem kdaj in zakaj ne, mi je pripovedovala o svojih problemih.
Ali pa o službi, bolj so same bodisi iskale službo bodisi bile nezadovoljne s svojo, bolj so rinile in me spraševala, ali me ne moti honorarno delo, pa malo denarja ipd.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

jaz sem se naučila,da ne sprašujem takih stvari,ker lahko prizadanem človeka zaradi moje tupe pameti.
enkrat sem eno punco vprašala ki je imela eno nogo krivo in je šepala-če jo noga boli ..mislm tolk sem bla nase jezna,da bi samo sebe na gobec...sej sem se ji opravičla,ampak škoda je bla narjena.
zato pa nikoli več nič ne vprašam.ko je bla hana dojenček jo je ena ženska samo opazovala v vozičku in solze so ji tekle...ne vem zakaj nima svojih otrok,vem pa,da je bilo men hudo ko sem jo gledala.
ne sprašujem in ne upam sodit o tem kdo ima in kdo nima otrok.in če bi lahko pomagala bi,tako sem pa raje tiho

Če meni odgovoriš bo, če bo bog dal ali ko bo bog al ali kaj takšnega, z nasmehom (ker vemo, koliko ima pač bog prstov vmes), mi je jasno in ne sprašujem več. Tudi nasvetov ne dajem, ker vem, da je to brez veze, da oseba, ki se trudi zanosit, ve zilijonkrat več o tem kot jaz.
Da pa človek vpraša, pa ni nič slabega v tem. Pač ljudem privoščiš srečo.

Sori ampak s tem se pa ne morem strinjat. Punce, ki ne moremo takoj zanosit, nismo neke živčne razvaline, ki bi se morale samo sprostit! Tisto da je zanosila, potem ko je shujšala, je medicinsko razložljivo in se sploh ne more delat neke analogije na sproščanje.