Ja, mene pa zanima, kdaj (potem, ko ste izvedele) ste delile svojo
veliko (veselo, čudežno) novico s sorodniki?
Je pametno/nujno/realno/običajno  počakat na 1. GP?

Vsem  prijeten skok v 2008!


_____________________________

Vsak trenutek mine. A v nas ostanejo tisti, ki nas delajo boljše in srečnejše. Taki postanejo neminljivi.

Vsaka po svoje., Kadar želiš. Jaz pred koncem tretjega meseca nisem, sem se znala zadržat.

jah no,do prvega pregleda ziher ne...
mi2 sva povedala okoli 3m.

midva sva počakala do prvega pregleda..pa še nekaj tednov...

_____________________________

Za dežjem vedno posije sonce. :)
Eden je za naju posijal 29.02.2008!
Drugi pa je posijal 22.04.2009 :)

Ko boš videla, da je vse v redu.Jaz naslednjič povem čim kasneje,saj se je moje veselje prekmalu končalo.
Tebi pa želim zdravo in lepo nosečnost.Čestitam

Po želji. Midva sva se odločila čakati do NS-ja. Staršem sva povedala prej, ker sem bila na bolniški. Malo je smotano, če poveš takoj, ker če gre kaj narobe je boleče razlagati da nisi več noseča.
Je pa težko biti tiho.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Jaz sem mislila povedat po 1 GP, pa sem potem imela neke probleme in sem raje počakala na NS, iz istega razloga kot Taula.

Kot je napisala Albina  - vsak po svoje. Pri 1. in 2. nosečnosti sva povedala po 1. pregledu pri G - pa še to je moj prvi vse povedal, jaz sem se znala zadržat. V 3. pa nisva nikomur povedala, ker sem imela težave in je bilo vprašanje, ali bom sploh donosila ali ne - no v službah sva oba povedala, ko pa so me vprašali, sem potrdila.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Moj je izvedel takoj, ker sma skupaj delala test(beri tri teste). Njegova sestra je izvedela še isti dan, ker se je zagovoril. Ostalim sma želela povedati okrog božiča lani, ko bi bla že preko nuhalne, sam se je žal zgodilo, kot se je, in sem imela konec novembra splav. Tko, da prvi pregled ne prepreči ničesar- midva sma ga imela, in je blo vse vredu. Drugič bom povedala prej, ker bodo potem, če se kaj zgodi, vsi razumeli brez dodatnih besed. Takrat pa je moral vsakemu posebej moj razlagat, pa še tko boleče je blo.

Jaz sem obakrat povedala po NS oziroma še kakšen teden kasneje, ker se je prva nosečnsot končala s ss nekej v 7. tednu. V službi sem prvič tudi povedala po NS, drugič pa po AC. Je pa to čisto stvar osebne odločitve in tega kako se razumeš s svojci in kaj od njih pričakuješ, če bi po nesreči šlo kaj narobe. Je pa res, da je včasih kar težko biti tiho ob takih veselih trenutkih

_____________________________

Nasmej se življenju, čeprav je včasih hudo (Medvedek Pu)

Midva sva domačim povedala šele po nuhalni, v službi pa sem skrivnost razkrila ko sem bila že skoraj 5 mesecev noseča...
V druga sva tudi imela tak namen, no potem sem je končalo s SS , tako da v bistvu razen moje prijateljice nihče ne ve, da sem bila noseča. Ker sem bila zelo povožena, bi mi bilo zelo težko razlagati, da zdaj pa nisem več noseča.

Jaz se tudi komaj zadrzujem da bi vsaj starsema in naj frendici povedala. Pa bom kar morala se malo potrpeti - sem mislila po NS, pa imam filing da bom ze kar kmalu po GP scvekala, ce bo vse OK.

V veliko tolazbo mi je vsaj forum kjer najdes veliko odgovorov na vprasanja ki te mucijo. Komaj pa cakam da bove lahko z mami in frndicami ki ze imajo otrocke cvekale in cvekale....

Naj te moja izkusnja kej nauci:

http://www.ringaraja.net/forum/tm.asp?m=2219388&mpage=1 

Ce noces povedat, ne povej NOBENMU, ce zelis, povej VSEM.

Kot je baguska rekla.
Drugače pa 1. sva povedala po 1. pregledu in je bilo čez 3t vsega konec (plod je odmru), 2. sva povedala po NS (razen moji mami prej) in zdaj 3. spet po 1.pregledu najožjim. Širši okolici pa po NS.

Vsakič sem vsem povedala takoj in nisem imela od tega nobene škode. Ne vidim nobenega razloga proti, niti kakšnega posebnega za. Pač kakor se ti zdi.

Ne računaj pa, da ne bo nihče izvedel, če poveš samo bodočim starim staršem. Moja prijateljica je povedala samo njim, potem je pa od sosedov na morju (na Hrvaškem!) dobila čestitke, izvedeli so pa pri frizerju .

Obakrat sem povedala najbližjim že prvi dan, ko sem izvedela 
Če bi šlo pa kaj narobe, bi bili prav ti ljudje tisti, ki bi mi stali ob strani, zato razloga "proti" nisem videla.

Tiste, ki do 3 meseca ne posveste ali niste povedale...pa vam ni bilo nič slabo? Ste lahko nrmalno jedle, kuhale? Niste bile nič utrujene, zaspane?

Meni se je vse obrnilo 100% na glavo. Smrdi mi od 5 tedna nosečnosti vse, obrača se mi želodec, sem zelo utrujena in hodim naokrog s podočnjaki...spim po 15 ur na dan.... Bog ne daj, da jem v istem prostoru, kot se je kuhala hrana. Moram takoj obleko sleč in se stuširat. Potem spet "smrdim" po šamponih in gelih za tuširanje.... Hočem povedat samo to...da pri meni NI ŠANS, da ne bi nihče opazil. Poleg tega pa mi je v veliko veselje, da mi kdo počuva ta malega, da mi skuhajo kosilo.....

Moji domači so v vseh nosečnostih izvedeli takoj. Tudi, ko sem 2x imela SS so mi bili v veliko tolažbo in ni jim bilo treba nič razlagati.

Midva bi novico verjetno zadržala zase, če ne bi takoj mela krčev in krvavega izcedka. Pravzaprav sem celo razmišljala, da bi kljub težavam in res slabemu počutju še naprej hodila v službo, samo da ne bi bilo sumljivo (stanujemo v isti hiši in ker staršem nisva razlagala o najinih težavah z neplodnostjo, sva hotla tut novico o nosečnosti malo zadržat - če bi šlo slučajno kaj narobe). Ampak potem sem se sama sebi zazdela glupa, šla sem na bolniško, razbobnala sva celemu svetu, da sem noseča in da so težave in da se bojim, da bi bil SS...
In nama je ful odleglo. Breme se malo porazdeli na vse, ki te imajo radi. In je lažje.
No, zdaj smo pa že v 34. tednu :)

Midva sva povedala po 1. GP, ker se mi je zdelo brezzveze najinema staršema to tajiti, ker če bi bilo kaj narobe (beri kakšen SS slučajno) bi tudi zvedeli, sploh ker s taščo in tastom živimo pod isto streho. Okoli 3m so pa vsi ostali izvedeli.