no sej ne da sem vesela, da se to tud tebi dogaja, ampak ze neki casa nazaj sem jamrala o tem tuki na RR. pa sej so me punce nekak razumele, sam to ni isto, kot ce se tebi isto dogaja. tako,  da sem vesela, da si odprla to temo.
najin soncek bo te dni star 3 leta. mene ze od njegovega 10 meseca "matra", da bi imela se enega. ampak takrat sem bila brez sluzbe, imeli smo manjse stanovanje itd, tako, da takrat se mi je zdelo popolnoma normalno da v tistem trenutku ne bomo razsirjali druzine.
no, sedaj pa imam sluzbo za nedolocen cas, imamo vecje stanovanje, se vecji avto, skratka, vse pogoje. razen seveda enega kljucnega - moj partner vztraja na tem, da ne bi imel se enaga, tako kot si opisala ti in vse ostale - 1001 razlog proti. od tega da bi imel se sam kaj od zivljenja (pa ne bomo razpravljale o tem, kdo podpira 4 vogale pri hisi), do tega, da kam gre ta svet, moralno eticno in rast cen itd, pa seveda tja do tega, da je bila tako huda izkusnja - porod in potem manjse tezavice pri tamalem (kasneje vse izzvenelo), pa da je lahko kaj narobe z menoj ali z otrokom, da je to loterija...
no zdej se je zacel neki mehcat al kaj, ka pa vem. zadnjic sem bila ze skoraj prepricana, da sem noseca - mi je tok zamujala, pa kr neki mi je blo slabo pa tak. no in mu to povem. pa sem ga vprasala kaj cuti ob tem. pa mi je rekel, da dalec od tega da bi bil slabe volje. in pol sem na kavcu mal zadremala, me je kr hodu lupckat, pa objemat... seveda nisem noseca, saj je pri vsem njegovem "pazenju", skoraj nemogoce...

no zdej bomo vidl, kaj bo ko bo spet akcija, ce bo kej drugace, ampak sploh ne upam upati, ker bom pol spet slabe volje.

sem se pa tud odlocila, de mu ne bom vec tezila s tem. saj sva se veckrat pogovarjala o tem, in tocno ve kaj si zelim in zakaj itd

moram pa povedat, da sem kar jezna nanj in da ce se ne bo odlocil za se enega se bojim, da mu bom z leti to skoz bolj zamerila...

no ja tolk o meni.
upam, da nam vsem uspe, oz. da nasim partnerjem, mozem oz karkoli ze so preskoci nekaj v njihovih mozganih in bomo kmal vse na drugem forumu.

mejte se!

Jaz pa vam povem, da ga popolnoma razumem, sem tudi sama taka (zaenkrat). No, da me ne boste imele za popolnega freaka, naj vam razložim. Sama nisem bila nikoli za otroke - nekako nimam materinskega čuta, ker me je že jok dojenčkov spravil ob živce (če me katera ne razume, naj povem, da je meni zveni vreščeči jok otroka enako kot škripanje krede po tabli, le da s kredo nihče ne vleče tako dolgo po tabli, kot lahko otrok joče). Od nekdaj sem mirna oseba in si mira tudi želim. Nikoli nisem namreč hodila v disko ali kaj podobnega, ker mi je bilo prehrupno in pa tudi preveč zakajeno. Zato tudi na dopust rada hodim tja, kjer se res lahko spočijem - nekam kjer je mirno. In verjamem, da misli vaš partner podobno s tem, da hoče imet svoj lajf. Najverjetneje si želi it tudi na dopust včasih samo z vami, najverjetneje si želi kdaj pa kdaj malo oddiha že od prvega otroka, da bi šel kam sam z vami, npr. sam z vami na večerjo, v kino, v trgovino, kdaj s svojimi prijatelji na pijačo - in to brez otroka. Vsak si želi včasih malo odklopa od realnosti. Verjetno je otrok pri vas na prvem mestu in se partner počuti zapostavljenega, mogoče čuti, da se mu ne posvečate dovolj in se mu zdi še en otrok še ena nevarnost več - da ga boste čisto izklopile iz svojega življenja. Mogoče se premalo pogovarjata (o vaju, ne o otroku), sta premalokrat intimna, ne počneta več stvari skupaj, ki sta jih preden je prišel prvi otrok, pa vaš partner to pogreša. Si dovoljkrat vzameta čas samo za vaju - se npr. skupaj skopata ob nežni glasbi in svečkah, se kdaj masirata z olji, si privoščita kdaj romantično večerjo ob svečkah pri vaju doma, gresta še kdaj na večerni sprehod sama? Vprašajte se, če vaš partner mogoče noče še enega otroka, ker se mu že po prvem otroku premalo posvečate in ste premalokrat sami z njim. Verjamem, da imate rade otroka, ampak če želite, da boste srečne tako ve kot vaša družina, si morate znat vzet tudi čas samo zase in časa samo za vaju s partnerjem, ker boste drugače "pregorele".

Joj, kako sem se razpisala. No to je le moje mnenje, vsaj jaz tako čutim in vem kaj bi meni manjkalo. Sicer še nimam otroka vendar vam iz lastnih izkušenj povem, da sva se z mojim  že zelo kregala, potem pa sva začela prakticirat to, da ima vsak od naju pol urce na dan čisto zase, in od takrat sva oba bolj mirna, ni več čutiti napetosti v zraku in živčnosti, ki je za vsako malenkost vodila v prepir.

< Sporočilo je popravil Kate26 -- 10.1.2008 12:24:16 >

katka 11 zelo dobro te razumem... veš, da mene tud najbolj to skrbi, da ne bom nikol prebolela, če bova ostala le pri enem. In da mu bom zamerla. Nimam pa ga namena silit. Je enkrat že rekel, da naj mi bo, da mi bo ugodil. Pa sem bla proti, da bi imela še eno dete samo zato, da bi on mene osrečil. Tako kot ste punce že rekle - morata bit oba za to. Tako da sem jaz bolj za diplomatsko prepričevanje . Katka, boš vidla, da nam bo uspelo .

Kate26 moj pa je daleč od tega, da bi bil miren. Stalno si želi nekaj počet in to se mi zdi v redu. Hodi na tfitness, plavanje, občasno ga sam žura s frendi. Pa tud sama potrebujem to, da včasih pustiva tamalo pri babici in greva skupaj ven (na večerju, v kini, na žur). Imava tud dogovor, da vsakih nekaj mesecev izmenično eden od naju organizira skupni vikend, da se lahko posvetiva drug drugemu. Je pa res, da tega ni toliko, kot je blo včasih.

ja tud jest ga nocem silit, zato sem se tud odlocila in mu ne najedam in tezim vsak dan. u resnic sem zadevo od miklavza do sedaj ene 3x omenila. in se tud strinjam da morta bit oba za.
ampak itak je treba v vsaki vezi sklepat kompromise ce zelis da obstane. in zakaj ze bi jest mogla bit tsta? zakaj bi mogla vedno jest popustit? al se pri teh zadevah ne gre tko? a pa bom zmogla tko zvet? sam jest vseen hocem bit z njim, ker z drugim pa nocem met otrok?! se tud ti tko pocutis a sem jest mal smotana?
kate26
jaz nimam nic proti ljudem, ki ne zelijo imet otrok. in nobenega problema, ce se taki ljudje najdejo in so skupaj. ampak jaz si pa zelim se enega in takega cloveka zelim imeti ob sebi.
pa ce imas rad otroke in ce se s partnerjem razumes ni nobenega problema, da se vedno zuras in vse ostalo. ni pa tko kot takrat ko si brez otrok. meni osebno se zdi boljse.
drzimo pesti za nase desce, oz za nas

Se strinjam s tabo. Tudi meni se zdi O.K., da si želita oba početi dosti stvari. Moj  sicer sedaj ne uspe več toliko se ukvarjat s športom, kot se je prej, ker ima pač tako službo, ki mu to ne dopušča, oz. zdaj kalorije porabljava kar pri gradnji hiše, ki nama vzame vsak prost trenutek (no ja, zdaj čez zimo sva pač več skupaj, ko ne moreva gradit ). To kakor imata urejeno vidva, se mi zdi super - logično je, da ko imaš otroka vsega kar sta počela prej ne počneta več tako pogosto, ampak vesta pa da morata počet tudi druge stvari, da lahko ohranjata vajino zvezo.



Nisi me čisto dobro razumela - ne da ne bi želela imet otroka, samo zame še ni prišel pravi trenutek - ne čutim še želje po otroku, medtem ko bi ga pa moj  imel takoj - že pri 23. (sicer takrat se midva še spoznala nisva), pa jih ima zdaj že 34. Pa me poskuša razumet, čeprav mi govori, da se moram malo podvizat, če bi želela imeti 2  pred mojim 30. rojstnim dnem. Sama bi rada prej diplomirala (o.k., to nameravam tako do konca marca) in našla službo, saj nočem biti odvisna od staršev in mojega , ker ima tudi sam službo le za določen čas, pa tudi zelo rada bi, da bi imela hišo vsaj tako daleč, da bi se lahko vsaj za silo vselila, ko bi prišel , ker sedaj živiva v podnajemniškem stanovanju, ki pa ni najboljše.

Aja, pa še nekaj - siljenje nekoga v nekaj kar noče, privede le do tega, da se mu tisto še bolj upira (samo zamisli si sebe kaj narediš, če te nekdo v nekaj sili - točno tisto se ti še bolj upira). O.K., mogoče se zdi malo čudno, ampak zamisli si, da bi te tvoj  silil, da imejta (o.k. bom pretiravala) 10 otrok - in to na vsak način 10 in nič manj- bi jih imela, ker bi on tako hotel? Postavit se moraš znat tudi v njegovo kožo, predebatirat morata stvari in najti kompromis. Sicer pa kot so že nekatere napisale, ali se nista s tvojim prej pogovorila (preden sta imela 1. otroka) koliko jih želita imet? Koliko si jih vsak od vaju želi in našla kompromis, ki bi se ga res držala? Sama vem, da sem se dostikrat že pogovarjala s svojim koliko otrok bi imela, pa sva tako tudi načrtovala hišo z dvema otroškima sobama. Naredila pa sva tudi kompromis - moj se noče poročit, jaz pa ne bi zaenkrat imela nobenega otroka in sva se zmenila, da se bova in poročila in imela otroke - vsak je malo popustil pri svojem in to je to.
Kakorkoli želim vama, da bi se uspela dogovorit tako, da bi bilo za oba sprejemljivo. Veliko sreče!

Bom sicer anonimna, ker me pozna kar nekaj ljudi in ne želim, da vedo kako pri nas  .
Tudi moj je bil nekajačasa proti drugemu otroku. Ker se jaz nisem želela ( zaenkrat) zaščitit je moral za zaščito poskrbet on. Se pravi,  kondom ali pa marš eno postajo prej iz avtobusa . To mu je nekak funkcioniralo malo manj kot leto dni. Nato pa je dopust naredil svoje in moj se je spozabil. Prepričan je bil, da ne bo uspelo (prvič sva se matrala več kot tri leta), pa mu je .
Sedaj že počasi pričakujemo drugega otroka in sedaj je on skoraj bolj prepričan da je drug otrok pravilna odločitev kot jaz .

Tako to je moja zgodba, drugače pa pusti času čas. Tudi on se bo omehčal!
Če pa se ne bo pa je bolje da ostaneta samo pri enem!

katka21 nisi smotana, res te razumem. Tud jaz sem včasih tako jezna nanj...  saj si ne predstavljam življenja le z enim . Od nekdaj sem si želela 2. Ampak sem ugotovila, da je najbolje, da ga malo pustim čisto pri miru in počakam boljši trenutek. Kljub temu, da se približujem kritični meji 35 let .
Navijam za naše moške, da si bodo kmal premislili .

Veš, glede na njegovo reakcijo, ko si mu rekla, da si morda noseča, niti ni tako zelo proti .

ja vidim, da me res razumes. k je ful zoprna zadeva tole vse skupi. sploh ne ves kako bi se obrnil in kaj bi razmisljal, da bi blo najboljs, ce bi sploh kaj.
drugac pa jest za mojga mislim, d acist u resnic sploh ni tolk proti, kakor se kr ne more odlocit, ker ga je res mal strah in ker se mu ne da ... ce pa bi ratalo bi bil pa cist vesel. sam kako hudica nej rata ce tko merka...
pa res so tezke tele zadeve. k ene to tko na izi, ja pac ce se ne strinja pa ostanta na enem...jest si nisem nikol predstavljala, da bi imela sam enga otroka, rajs bi jih imela 5 kot sam enega. tko, da v bistvu je ze to kompromis, da bi imela 2 namesto 5 .
prej sva pa vedno govorila o otrocih, ne o otroku, nikoli pa o stevilu. men je blo logicno, da ne bi mela sam enega in ne vec kot 2,3 ze zaradi financ itd. on se pa ocitno ni obremenjeval s tem al kaj. ka pa vem.

Zivjo punce!

Vidim da se tudi ve spopadate s temi problemi JA ALI NE IMETI. jaz sem se s tem spopadala nekaj mesecev nazaj. No še vedno ni 100% če bom imela 3  (višje sile) ampak po moje bom maja nekje že .

Kako prepričati moškega? Enostavno poveš kaj si želiš. Že kot par sem govorila o treh otrocih, pa me ni upošteval, sedaj pa me.Težko sem mu opisala in razložila kakšna je mojjjaaa želja po 3 dojenčku. Argumenti pa so delali, da se je tehtnica previsela v mojo smer in ti so:  Jaz sem tista , ki sem in bom največ z otroki, jaz sem tista ki ga nosim 9 M, jaz sem tista, ki sem pripravljena naredit vse za srečno dužinico, s pomočjo NJEGA seveda. On še vedno lahko ima del svojega življenja - vsak ga lahko ima, lahko imahobije, šport,... moj ima vse (ribarjenje - ima mir, košarka se zlavfa, surfanje - želja, smučanje - 10 dni na leto,.... in kar je najbolj pomembno IMA NAS MENE IN DVA PRELEPA SONČKA, ki sta včasih prava . Podpiramo ga, radi ga imamo, otroka ga enostavno obožujeta.
Včasih pa znajo moški bit pravi , pa tud moj je tak. Enkrat tak, drugič drugačen, ampak tak je in sprejela sem ga takega pravzapram LJUBIM GA takega kot je. IN obratno je tudi tako.

Priporočam temeljit pogovor!!!

LP  saša

_____________________________

Vsak dan mi družbo delajo prelepi sončki
JAN 2003
ENEJ 2005
ANŽE 2009

kok si to lepo povedala.
sej pri nas je isto, 3/4 stvari neredim jest, itak, skratko podobno kot si ti povedala. pa tud rada ga imam takega kot je, sej zato se mi zdi vse skupi se vecji problem...
ma ja bo ze...

NE vem kako naj ti pomagam,ker je blo z mojim to brez kakršnegakoli napora in sama mislim, da bi me izredno potrlo,če on nebi hotel-on pravi da ga veseli ko meni izpolne kako željo. Dejstvo je da so otroci od obeh in si ga morata oba želeti-sam pa je on tvoj PARTNER in ne vem kako zadovoljstvo lahko vidi v temu da ti nisi srečna.Upam, da boš lahko uredila in se ti bo želja čim prej uresničila.
Good luck girl

hvala...
ma sem dons se mal bolj zalostna... nevem zakaj sem kr mislila, da se je premislil... zal se ni...
ja drugac pa tud jest ne razumem kako je lahko tko trmast in mu to, da bom verjetno res, zagrenjena celo zivljenje, da bom zalostna vsakic, ko bom videla kaksno nosecnico ali dojencka, saj ne da drugim ne privoscim, seveda in za vsako sem vesela, sam ce pomislim, da jaz ne bi bla nikoli vec nosecka, da ne bi mela vec dojencka mi gre pa res kar na jok...
no punce, pa vseeno lep zacetek tedna!

Punce, hvala vsem za vzpodbudo in nasvete! Ste mi res pomagale. Zdaj bolj poskušam razumeti tudi njega.

Kljub temu, da je pri nama izgledalo, da so "pregovori" zagotovo končani in da je odločen, da nikakor ni za še eno bebico, sem mu še enkrat razložila, kako se počutim... Znova sva pretehtala razloge za in proti, na koncu pa mi je obljubil, da bo še enkrat premislil, ko se bomo dokončno preselili v novo stanovanje. Samo upam, da to ni bil le izgovor

katka 11 ne bit žalostna... in nikakor ne obupaj! Veliko sreče ti želim

Sama imam dva, ja...tako, da lahko govorim iz lastnih izkušenj. Razlika je 3,5 let

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

no lepo fino za vaju, tud jaz upam, da ni samo izgovor in bo doumel da je otrok nakaj najlepsega na svetu in si bo tud on zazelel se enega.
sej ni za obupat, sam ko leta ne bi tako tekla... sine raste, jaz sem vsak dan starejsa...
skratka, drzim pesti za vaju!

Anonimna: Pr men je blo tko pr prvem ...moj je zmer govoru, počakva še 1 leto...pol je pa tko nepričakovano pršlo do ...in se je sprjaznu...


_____________________________

·.¸(¨`·.·´¨)
(¨`·.·´¨)¸.·´
`·.¸.·´

Preden sta si ustvarila skuipno zivljenje, bi se morala pogovoriti o zeljah enega in drugega. Ne mores cloveka kar prisilit da ima se enega otroka ali pa da mu toliko casa tezis, da popusti. To nima smisla. Ce si zeli enega in ce zeli pac vec casa zase, ga bos samo zgubila, ce bos prevec tezila. Predstavljaj si, da mu cez nekaj let (upraviceno) prekipi, ker si ga prisilila v nekaj cesar si ni zelel in bos ostala sama z dvema otrokoma. Bodi zadovoljna, da imas vsaj enega zdravega otroka in zacni zivet. Najdi si fredice, hobije, pojdi na kak tecaj, prezivi vec casa s partnerjem - -- cez veliko let bosta ostala samo vidva, otrok (otroci) pa bodo odsli po svoje, zato se raje ukvajajta tudi en z drugim, da vama potem ne bo dolgcas...

Ene ste pa re cudne. Kaj si tako nezadovoljna s svojim zivljenjem? Kakor si si postlala, tako bos spala, kaj zdaj jaras. A jokala bos, ko bos videla druge z dojencki? HALO!!  Raje naredi kaj, da ti bo v zivljenju lepo pa to ni nujno se en otrok!

uuu kaksno razumevanje in empatija!!!
ne gre zato da mi bi blo dolgcas ali nasplosno ne bi bla zadovoljna s svojim zivljenjem. itak ti ne more bit dolgcas, ce imas malega otroka, sluzbo, zelis imeti doma vsaj priblizno poslihtano, imeti se kaksno rekreacijo in seveda tudi it s prijateljicam kdaj na pijaco in normalno si vzeti cas tudi zase in za partnerja.
imam pa veliko zeljo imeti se enega otroka. in to ni isto kot zeleti si avto ali kaksno materialno dobrino. in temu primerno je tud veliko teze se odpovedati ji.
ampak sej je vseeno tiste, ki me razumete me itak.
pa ne vem a mate ve vse tko poslihtano s svojimi in se v vsem strinjate, a ste tko dominantne, da vam moski v vsem ustrezejo in je vse po vase.
pa sej vseen, pozabte, ne bi netila kaksnih sporov.
vsem zelim vse lepo in dobro!!!

KATKA11,ne obremenjuj se s takimi.sej veš da smo različni in da ima vsak svoj pogled na to.Upam,da se bosta s tvojim uspela dogovorit.Jaz se za majho razliko nisem odločila zaradi službe(pogodbe za določen čas),sedaj se pa že nekaj časa trudima pa ne uspe.Moja 1. bo stara letos 6let,tako da se razlika povečuje.

ma sej se ne.
ja sej ta razlika. k u bistvu po eni strani mislim, da se bo tud moj prej ali slej odlocil se za enega. tud sam je enkrat reku: ma ja sej bo sam jest to bolj pocas... kao da rab vec casa, da se odloci, pa res je tko, za vse stvari do sedaj je bilo.
in iz tega me pol moti, ker bi jaz rada imela manjso razliko.  pa seveda sem tud jaz ze stara 32 let...
vama pa zelim, da cimprej rata ena mala pikica

Če bi si prebrala še moje ostale poste, bi vidla, da ga ne silim k ničemur. In sem zadovoljna s svojim življenjem ter v njem s svojo družinico tudi maksimalno uživam. S partnerjem preživiva tudi čas skupaj (brez otroka) in narazen s svojimi frendi in aktivnostmi. To, da si želim še enega otroka, pa ne bo izginilo. In zaradi tega me ni potrebno obsojat.
Katka ne meni se za takšne, ki ti ne želijo pomagat, ampak le kritizirat.

.KAtka hvala!Upam,da ko bosta oba za to,da vama čimprej uspe!Lahko se zgodi da se vse skupaj zavleče.
ANONIMEN-tudi tebi želim,da bosta s tvojim čimprej našla skupen dogovor.