Evo mene. Moj folikel raste, samo počil še ni. Tako, da jutri zopet romam v LJ na UZ. Se dogaja, začetek O je, ampak folikel pa noče stran.
Me je malo razjezilo, saj imam občutek, da moji pikici, če preživita odmrznitev, sploh ne bosta imeli priložnosti, se dobro prijeti, saj bo kmalu po ET že čas za
. Vstavili jih bodo verjetno šele 6. dan po O, ker so jih tako tudi zamrznili. Mah, kaj pa vem. Sploh nimam dobrega občutka za to rundo.
Arneja, moja izkušnja pred rojstvom Neve, je taka, da te popolnoma razumem. Sama sem bila psihično popolnoma strta, in to že po enem letu poskušanja. Možu sem predlagala, da si poišče drugo ženo, saj jaz ne morem imeti otrok. Sem mislila, da me bo kar zlomil. Je čisto znorel. In takrat sva malo odmislila otroke in se posvetila samo najini vezi. Poiskala sva tisto, kar naju je na začetku združilo in takrat je po naravni poti uspelo zanosit. Vem, da je to redko, saj v drugo tudi pri nama ni tako enostavno. Vendar pa je resnično pomembno, da vidva vzpostavita nazaj svojo vezo, potem pa naj pride k vama otroček. Tudi tokrat sem postavila ultimat, da se pred pingvini posvetiva malo nama, ker drugače ne grem po njih. Pa sva se in moram ga pohvalit, res se trudi. Pa tudi jaz sem začela malo drugače gledati na življenje. Malo si oddahnita, potem pa pogumno naprej.
Lp, Nina
_____________________________
23. 1. 2002 sva postala najsrečnejša človeka na svetu. Dobila sva Nevo.
10.11. 2008 sta za nas posijala dva sončka. Erazem in Gašper sta se nam pridružila.