Hej Arneja,
Jaz sem po 1. neuspelem IVF najprej mal jokcala, potem pa mi življenjski tempo itak ni dopuščal, da bi kaj preveč traumirala, služba, potem kosilce s prijateljicami (moj dragi dela popoldan), tek, aerobika, včasih zvečer pijačka, obiski, kino, sex, za vikend izleti, morje,.. in boš videla, da boš ugotovila, da je tudi tako življenje, zaenkrat še brez otrok luštno. Seveda so mi misli vmes uhajale...kaj pa če ne bom nikoli imela otrok....in podobno, sem imela vzpone in padce, ampak moraš priti do ugotovitve, da je tudi tako življenje, ki ga imaš, lepo. Jaz sem razmišljala v smeri, imam moža, s katerim se imava noro, veliko prijateljic sploh nima partnerjev in so vse nesrečne, sem zdrava, kar dandanes tud veliko pomeni, ko slišiš kaj vse se že mladim dogaja, imava finance in lahko potujeva po svetu,...skratka res ni razloga, da bi lahko jamrala,...
Drži se!