Citiranje mi očitno ne gre najbolje

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Pikica, tako je to, star si, koliko se počutiš, jsz zagovarjam prav to kot ti!

Moraš se zavedati,da ti lahko prinese cel kup težav-v nosečnosti mislim. Jst sem bila stara "samo" 37 in sem dala toliko hudega skozi,da ne privoščim nobeni mami.
Če si odločena in se veseliš otroka-kar .
Ne obremenjuj se z okolico. Povem ti,otroci te pomladijo. Mene sprašujejo,če jih imam že 30. Pa se mi tok fajn zdi,ker so me pred leti kar postarali.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

Jaz sem otrok mame pri 40 ih - in vedno je rekla zgolj to, da sem jo za par let pomladila. Priznam, ko sem bila v puberteti, se mi je zdelo, da me ne razume dovolj dobro - ampak nekako se mi zdi, da bi tako mislila v vsakem primeru  . Drugače pa je bila super mama in še vedno je!

Kaj pa vem no, težko je bit pameten pri takih stvareh.

Mene je moja mami dobila pri 38-tih, sedaj jih ima 65 in je prava faca. Sicer je res, da je oči par let mlajši, ampak mislim, da se ji leta nikjer ne poznajo, kvečjemu je še bolj mladostna in polna energije, kot pa druge 65-letnice, ki so že prave babice. Dlje časa ostaneš mlad, bolj si na tekočem, skratka, jaz v tem, da se ima pozno otroke ne vidim nič slabega, zato le korajžno .

Sem v istem položaju kot ti. Stara sem 38 let in tri leta v novi vezi. Prej sem bila 10 let samohranilka. Imam 19 in 14 letna otroka. Lansko leto sta me moj sedanji partner in moj najmljajši dobesedno obmetavala s tem, da bi imeli še enega dojenčka. sem rekla NE.
Zakaj? Prav zato, ker otrok potrebuje straše in ne stare starše. Sedaj sem še vitalna. Nič mi ne manjka in moj partner je dve leti mlajši od mene a kaj bo čez 15 - 20 let.  Svojima otrokoma lahko sedaj polno pomagam, se jima posvetim in imamo se lepo. Kako in koliko pa bom lahko pomagala otroku, ko bom imela 60 let je pa spet drugo vprašanje. Zame ne hvala. Otrok po 40 letu ali na prelomnici zame osebno ni sprejemljiv.

pozdravljene vse pomočnice mojemu problemu. Vsakaga mnenja sem bila iskreno vesela. Vsak ima svoje mnenje tako kot tudi jaz. Zavedam se, da bi mojemu patnerju dala največ,  če bi mu rodila otroka, ki si ga želi. On jih bo imel 42. Tudi sama hrepenim po otroku, to pa zato, ker imam že dva, ki pa že počasi odletavata iz gnezda.Jaz živim pri njemu brez vsega, moja otroka si tam verjetno ne bosta ustvarila družini, ker ima on svoje otroke, bo verjetno eden od njegovih prevzel prestol. Nisem pogoltna kaj bom dobila od njegovega grunta, v današnjih časih je zemlja le breme nas zaposlenih. Verjamem pa, da bi naju otrok še zbližal, kajti v tem primeru več ali manj gledava vsak na svoja otroka, nasprotem primeru bi pa gledala na najinega.

nalin, sva že dve , tudi jaz si ne predstavljam pri 60 folgat enega najstnika...

Ampak če se ti zgodi, da pač kasneje spoznaš "pravega", imaš pač otroke kasneje. Glede na to, da je tvoj partner, anonimna, približno istih let je lažje. Če bi bil on še precej starejši od tebe, pa bi mu verjetno rekla, da bi moral malo prej mislit na .

Samo pazi, da se ne boš preveč obesila na tega otroka, ker ti bo predstavljal nekaj stalenga in moraš se zavedat, da bo tudi ta nekoč odletel in takrat ti mora ostat nek drug smisel življenja skupaj...

Je pa res, da so meni vse 40letne mamice, kar sem jih spoznala, kar jamrale, da je zeloooo naporno, meni pa se ni zdelo: ko sem rodila malo, sem bila čisto paf, kako je vse skup enostavno, ker sem bila pripravljena na živo torturo , tak so mi pač vse mamice govorile, kako je strašno naporno... Meni je bilo zelo lahko, čeprav moja mala ni nič spala (ampak meni pomanjkanje spanja ni nek problem, sem vedno bolj malo spala).

moja mami ima 50 let
pri 38 je rodila mojo najmlajšo sestrico nino,
sedaj je stara 12 let

_____________________________

smo že štirje :-)

Jaz mislim, da nobena starost ni ta "prava" oz. idealna. Če si premlad, nimaš SVOJE "mladosti", saj se posvečaš otrokom in ostalim obveznostim okoli tega. Če se prestar, nimaš SVOJE "starosti", saj moraš biti v tem času še prekleto aktiven..

Tako...da...kaj naj rečem? Po moje je res vsaka situacija, vsak človek, vsak par, primer zase. In vsak zase najbolje ve, kdaj je "njegov" čas, za imeti otroke.

ANonoimna, midva sva imela otroke(sedaj sta stara 7,5 in 4 leta) pozno... Prvega, pri mojih 35, drugega pri mojih 38,5 letih...Mož je 6 let starejši. Meni osebno ni žal, da sva jih imela v tem starostnem obdobju...nikakor ne.

In punce moje drage...ko gledam svojega moža, ki jih bo februarja napolnil 49, se vprašam, kje je tisti "stari" ded-moški, katerih se bojite...da nima energije, da ne folga otrok in ostalega. Moj mož še vedno vsaj 1x tedensko igra hokej, z otrokoma je res cele dneve(saj sem sama preveč odsotna..žal), hodi z njima povsod...v glavnem..je zelo aktiven "starček"...  Jaz mu pravim kar "TIger" ...

Me zanima, kako boste govorile, ko boste se same bližale 40-im...To ni neka starost, kakor tudi 5o ne...to je bilo včasih, da si bil pri teh letih že star, slaboten...

ANonimna




_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Ne bom ti pametovala, ker te ne poznam, povedala bom samo -moje- mnenje...zame bi bilo imeti otroka pri 30 prepozno, kaj šele pri štiridesetih. Je pa res da imaš "novega" partnerja in predvidevam da še skupaj nimata otrok to pa je že  druga pesem...

Poznam par, ona 43, on 31 - prvi otrok      Naročata novega!   

_____________________________

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca...

ojoj, prosim ne obremenuj se z drugimi in ali je to primerno ali ne.
sama sem imela prvega otroka pri 19 letih, drugega pri 27 in sedaj sem pri 34 letih ponovno noseča.
Pa sem rekla po ta drugmu porodu da nikoli več.
Pa me je vseen prijelo in sva se z mojim odločla še za enega.
Res da morm priznat da sedaj v tretje res da čutim, da sem noseča ( bruhanje, napihnjenost).....ampak tko v sebi se mi pa zdi da sem zdej ravno prav stara, da bom v vlogi mamice šele zdaj prav resnično zaživela.

Kako pa bo čez 15 let pa........ampak če je človek zatežen je zatežen pri 35 al pa pri 50.
Jst poznam ogromno svojih vrstnic ki imajo otroke, pa so imele otroke ko so bile stare 20 let, pa so danes tako zatežene, vsega naveličane, se ne znajo prilagajat, mislijo, da bodo njihovi otroci živeli tako kot so one pred 15 leti, otrokom postavljajo neka svoja pravila,vsiljujejo svoja prepričanja in se otroci že pri njihovih 35 letih požvižgajo na njih in jih označujejo za zoprne "stare babe", zatežene, jim lažjo ipd.

Toda svet gre naprej in če se človek zna prilagoditi mladim mislim, da ni pomembno koliko je star. Če boš razmišljala mladostno , sledila vsem novim "muham" današnjih mladostnikov, boš tudi pri 50 še vedno dobra mama.

Moja mami je tretjega otroka imela pri 36.-ih in četrtega pri 39.-ih z novim možem. Sedaj je stara 56 in ima 20-letnico, katero je vzgojila v popolnega otroka in 17. letnega mulca kateremu se dogaja, ampak se super zastopijo, mami je carica marica, Bog ne daj, da bi šel fotr na govorilne. Z njo gresta povsod, tud jaz ga rada zažuram z mojo mamo.

Verjetno noben otrok ne bi pomislil, da ga raje ne bi bilo na svetu in izkusiti zivljenje, ce je mamica stara 40 let.
Tudi od mojega mozeka starsa sta zdaj ze starostnika, pa kaj, bila sta in sta se vedno normalna starsa. Moj nikoli ni pomislil, da bi bilo bolje, da ga ne bi bilo, kot pa da se je rodil starejsim starsem.

Pri teh letih pa ja ve v kaj se spusca!

mene sta imela pri 40ih in se mi zdi, da je prevelika gener. razlika. veliko prej kot vsi ostali prijatelji sem se morala soočiti z možnostjo njune smrti. ne pravim, da ni možno da zbolijo tudi mlajši, ampak verjetnost je veliko večja pri tako starih starših. s tem, da sem si z starejšimi brati in sestrami blizu šele sedaj, ko smo vsi odrasli. to je seveda odločitev posameznika, sama tako pozno ne mislim imeti otrok.

Zdravo,
vsekakor imejta otročka, ki si ga zares želita. Nosečnost je vsaka na svoj način rizična. Malo več bo potrebno biti v stiku z ginekologom in opraviti kakšen pregled več - pa več se paziti, kot pri mlajših letih. Nima pa smisla iskati potrditve za tvoja dejanja (v tem primeru zanositev) na forumih. Ne razumi napačno. Želim povdariti, da je važna ljubezen, ki jo otrok prejme, in ljubezen nima starosti. Zato brez skrbi. 30 kvalitetnih let je bolj vrednih, kot pa površnih 50. In za srečo vživljenju ni pomembno, kako dobro rolaš ali smučaš, temveč varnost in toplina, ki jo daš otroku.
Tukaj na forumu pa je mnogo deklet, ki so tako kot jaz pred 20 leti, mislila, da se pri štiridestih življenje že konča.
Pa ko bodo prišla v naša leta, bodo o tem prav"čudežno spremenila mnenje".
Veliko sreče in upam, da boš kmalu mama!
Janija

Prvega otroka sem rodila pri 18 letih in 20 mesecev kasneje drugega. Niti predstavljam si ne da bi imela otroka po tridesetem letu, mogoče zadnjega pri 30 prvega pa sigurno ne. Enako želim tudi svojim otrokom da ga imajo čimprej oz. nikakor ne pri tridesetih in več.

Ah, leta pa res niso tako vazna! Ampak to, kaj posameznik pricakuje od zivljenja v posameznem svojem obdobju.

Za sebe si nikoli ne bi mogla predstavljati, da bi bila mamica pri 18, ker so mi toliko pomenila studentska in zurerska leta, mojega mozeka sem spoznala komaj pri 28-ih in sem ful srecna, da nisem imela otroka s katerim predhodnikom, po drugi strani pa sem se zelela otroku 100% posvetiti.

Ce kdo cuti pri 18l, da bi bil stars - ok,ce kdo misli pri 30-ih - ok,  ce kdo misli pri 40 - tudi ok. Vsak zase ve in vsi smo drugacni!

osebno poznam 3 40-letnice, ki imajo zdej otroke stare do 9 mesecev... Nobena ni imela nobenih problemov, vse so zdrave in vitalne, bolj poskočne kot marsikatera 20-letna nosečnica oz. mama.. tudi jaz ne bi nobeni od njih pripisala več kot 30 let...