Najprej iskrene čestitke Gloriji za njen mali/veliki zaklad, da bi bil srečen in jih osrečeval!
Drage čveke, tako vam gre to od prstov, da sem prepričana, da vas ne uspemo vse slediti. Zdej sem skoraj uro prebirala vse vaše prispevke in ko sem prišla do zadnje strani mi itak nč več ni blo jasno
V glavnem, itak držim pesti za vse, ki se še borimo in čakamo in upamo!
Današnjim aktivistkam želim same lepe novičke in močno
da bo šlo vse po planu.
Jst se pridno špikam vsako jutro in ker sem falila poklic mi je to mala malca, upam, da bo tko tut, ko bo punkcija. V petek imam prvi UZ, da bo ata povedal kako jajcka rastejo, jst si bom pa do takrat kksn pircek privoscila, da bodo rasli in rasli... Moram bit zgodaj tam, v soboto, ko sem prišla po prvo špiko k njemu, me je nakuril, ker sva bla ob 6 tam pa čeprav so bli še 3 pred nama... Pa za nameček sem doma pozabla mapo z listi mi je še to naprej vrgu, da to je pa resna zadeva... Jst pa prvič v postopku itak se mi ni niti sanjalo, da sm kej zašuštrala...
Najbolj smešen mi je bil, ko mi je razlagal, kako odpreti ampule, kako prijeti špiko, kam se zbosti -dvignete spodnji rob hlačk, takole primite injekcijo, tule zabodete, no dajte, dajte kar pritisnt, in stisnete... pa kar malo hitreje no... potem pokrijete mesto vboda z vatko in spustite rob hlačk... res sem se počutla k otroček, moj se je pa na skrivaj režal k mal zmešan, sem se še jst komaj zadrževala
.
Tale ata ma tut svoje dneve...
Punce šibam delat, če bo treba pol kkšn dan ostat doma, ne vem kako bom sfolgala v službi
Pridne mi bodte, mislite pozitivno in dobro izkoristite lep sončen dan (baje so naslednji teden ohladitve pa dež, bljak...) jst ga bom sigurno!
Se beremo, ko bo zneslo...
Čauči
_____________________________
Moja sreča sta moja sončka...