Hoj!

Aneta in Tjaša, vse najboljše in najlepše !

Za dobro jutro pa - za vas, Štajerke - en vic:

Kako Štajerc v Pekingu vpraša za gostilno?
Ki šank, čuj?

Zdaj grem pa delat, sem v službi in do sedaj nisem delala drugega kot pila kavo in jedla včerajšnjo torto .

Lp,

živa

obro jutro!



Aneta in Tjaša vse najboljše!!!     Anže in oskar vse najboljše!!!

 Aneta  in Tjaša  VSE NAJBOLJŠE!!!!!



_____________________________

moj 3-letni otrok na morju, navdušeno in razneženo opazuje mravlje: "iii, mravljica! Nosi drugo speštano mravljico!"

Samo, da vam zaželim dobro jutro 






_____________________________

SREČA..... tako majhna, da jo lahko držiš v naročju, a hkrati tako velika, da napolni življenje z ljubeznijo! Ta sreča je moja deklica Zala

dobro jutro še od mene.

Midve smo danes tudi zaspale in sm jo šele za ob 9 peljala v vrtec.    Je moj prišel v sobo ob 8 in smo še obe drnjohale. Je začel božat in ljupčkat , ma se ni dala motit. Je spala kar naprej še celih 15 minut. Itak, da moj nas ni čakal da se uštimamo, tko da sm jo pač jst peljala  v vrtec, pol pa že k sm zunej, sm šla še v trgovino.... No in tko je šlo pol dopoldneva že falit in kaj čem zdej sploh sedat za knjige, k si morem še lase umit, pa pospravit....   Ma sej, k se že zjutri porušijo plani pol je itak vse narobe.  

Grem kej nrdit.

Slavljenkam.....Tjaša in Aneta  čestitke za prvo svečko.

 




_____________________________

micla

Tole o finančnem stanju moram pa nujno komentirat. živa najprej se čisto najdem v tvojem komentarju - z dvema kao dobrima in normalnima plačama se nekako stiskaš čez mesec /ob kreditu za stanovanje seveda/ in se sprašuješ, kako drugi uspejo z manjšimi dohodki. Sploh mi je bilo slabo včeraj, ko so razni vodilni gospodarstveniki komentirali, da se ne da povišat najnižjo plačo na 500 evrov. Mah, saj bi verjala, samo kaj ko imajo oni 10000. Torej simpl matematika - vzamem njim pol - 5000evrov - in razdelim po 50 evrov 100 zaposlenim. Samo potem pa trdijo, da ne morejo dobit kvalitetnega vodstvenega kadra za ta denar. Pa ne me narobe razuumet, jaz sem za visoke plače vodstvenih - v podjetjih, ki uspešno poslujejo. Naj imajo osnovno plačo nižjo + udeležba pri dobičku. Eh, samo to je pač ta lakomna oblika kapitalizma.
Pa to od pikapolonce se jaz že dlje sprašujem: kdaj bo vojna? ker pri teh globalnih katastrofah, ko ljudje ostanejo brez vsega in ko nekateri brez katastrofe živijo v lakoti in bedi, mi pa noro zapravljamo, se mora nekaj zgodit. Preprosto ni pošteno. Pa sem si že n-krat obljubila, da ne bom metala stran, da bom racionalneje zapravljala...samo potem grem in kupim elianu svašta stvari. Potrošništvo je prav bolezen.

Saj vam ni treba brat, sem malo zafilozofirala...

Mi imamo še pa dojenčico.... še slabo urco jo imamo

Tjaša se zahvaljuje za čestitke. Včeraj sem pekla 1.torto (za Tjaško) in se igrala s "plastelinom" (Ulla  hvala za navodila,Klaudia za smernice za maso) do 1h, potem pa padla v posteljo.
Sedaj pa spi že 1.rundo, jaz vas malo za nazaj prečekiram, potem se najeva in greva v trgovino. Spotoma dvignem še prvorojenko in ati bi naj prišel danes pravi čas domov, da bomo pihali 1. svečko.

Aneta, vse najboljše!






_____________________________

VELIKO STVARI LAHKO POČAKA -
VENDAR NE OTROK.
OTROKU NE MOREŠ REČI - JUTRI.
NJEGOV ČAS JE DANES.
(Gabriela Mistral, Nobelova nagrajenka)

Ob 2.30 uri zjutraj se zbudim, pogledam na uro, mene nekaj zvija. Eh, saj ni to. Daj, zaspi naprej - si mislim. In res, zaspim, pa spet bolečine. Čisto se prebudim, saj to je neverjetno, bolečine so čisto enake, kot ob rojstvu prvorojenke.  Eh, saj še ne bo, to je sigurno lažni alarm - zaspi naprej, si še kar mislim. Trudim se, da zaspim, ne gre in ne gre. Misli mi uhajajo k porodnišnici, k prvorojenki - ki jo bo treba zbuditi sredi noči in odnesti v varstvo k "teti" Zdenki ( gospa, ki jo je čuvala čez dan, do odhoda v službo), k bolečinam, k novorojenki,...Eh, pa saj še ne bo, se prepričujem. Bolečine so vedno močnejše, pogostejše - na 15 minut. Ura je 3.30, jaz še se kar vrtim v krogu: trudim se spat, po glavi mi roji vse mogoče, od utrujenosti malo zaspim, spet se zbudim zaradi bolečine. "Ja, pa zgleda, da bo šlo pa  zares", si mislim. "Hm, danes je 30.10. Torej, ok. Saj je še zgodaj zjutraj, imam še cel dan časa, da rodim 30.10. Pa še 1 dan rezerve. Samo, da ne bo 1.11. Eh, če to sploh so pravi popadki. Auu, boli... Pa zdaj me že konkretno. Malo še počakam, vzdržim, da ne rabimo Špele zbujat sredi noči." ...razmišljam, trudim se spati in mi vedno manj uspeva. Ob 4.30 ugotovim, da to znajo res biti pravi popadki. Do 6h vzdržim, nato zbudim mojega, mu povem, da zna danes biti veliki dan. Se razveseli, jaz ravno ne, saj mi je hudo, ko se spomnim, kaj me čaka. Strah me je in samo želim si, da bo vse vredu z otrokom in z mano in da se tega rešim, da bom že cartala malo štručko. Mene že konkretno šraufa na 5-7 minut. Ker bolečina ni še taka, kot sem se je spomnila, da bo, še vztrajam, da malčice ne budiva.  Ker baje 2. gre hitreje, pa spet ne upam biti dolgo doma. Ob 7h se zbudi malčica, ati jo porihta.  Jaz v spalnici predihujem, da me ne vidi. Nato se hočem od malčice posloviti, jo objeti, ji dati lupčka. Vedela sem, da je zadnjič ona moja edinka, da naslednjič, ko se vidiva bomo imeli že sestrico zraven. Torej še zadnjič, da jo stisnem k sebi in sem cela njena. In malčica, kot da je čutila, da se nekaj dogaja, se ni hotela privit k meni in trmajoče hotela oditi. Na brzino ji ukradem cmoka in se skrijem za vrata s solznimi očkami. Ati jo odpelje in pride po mene, da greva v porodnišnico. Še zadnja fotka s trebuščkom, ups trebuhom. Ati: "Nasmej se malo." Jaz stisnem zobe in podarim kisli nasmešek. Do porodnišnice mučna tišina. Na sprejemu pocinglava na zvonec kar na porodnem oddelku. Sprejme naju babičar, ki mi je pomagal pri 1.porodu in mi je bil super. Sploh brez pregleda mi prinese bolnišnično haljo in že sem v njihovi opravi. Civilko damo atiju. Nato papirologija in itak spet tistih pol urce niti 1 popadka. Spet so od straha izginili-kot prvič. Pregled, 3 cm odprta. Pojasni, da ati lahko gre domov in ga bomo poklicali, ko bo šlo zares. Pospremi me do porodne sobe - še zadnja, ki je bila prosta. Vpraša me, ali sem za dodatek umetnih. Pritrdim, saj si želim, da vse  hitro mine. V porodni me predstavi drugi babici, ker on ob smeni odhaja domov - kar mi ni bilo niti najmanj všeč, ampak ok, izbire itak nisem imela. Ob 9h mi dodajo umetne in kmalu popadki pojačajo. Jaz kar pokličem mojega, da naj pride. Vedela sem, da še ne bo tako hitro, samo v tistem finišu, pa res ne bom sposobna klicat. Popadki so vedno močnejši, jaz predihujem, vsakih 15 minut prihaja babica. "Ni se še spustila." in odide. Za 15 spet enako. Pa spet enako ob naslednjem pregledu... Pri meni bolečina že ob zgornji meji. Da mi protibolečinsko. Itak, da bolečina ni bila blažja, samo verjetno ni bila močnejša. Popadki so bili na 2-3 minute, jaz že čisto hin. Tako stanje je trajalo do 11h. In ob pregledu še zmerom: "Ni se še spustila." Bila sem že tik pred tem, da jim rečem, naredite mi carski rez. Ampak kaj, ko niti govoriti nisem mogla, ko pa je popadek popustil, pa sem komaj malo zadihala normalno. Pride zdravnik, se čudi, da še se ni spustila. Da navodila, da še eno protibolečinsko in takoj zmanjšat umetne popadke. Itak, da bolečina ni nič padla, samo huje verjetno ni bilo. Nato me babica vpraša ali rabim it na vodo. Zanikam. Vseeno mi da posodo in po 15 min truda komaj spraznim mehur. Prvič v življenju se mi je zgodilo, da tega nisem mogla narediti. In v naslednji minuti se otrok spusti in že smo bili tik pred tem,da rodim. Popadki so šibali, slišala sem žvenketanje operacijskih inštrumentov, kar je bil že dober znak, da smo proti koncu, sem si mislila. In res za par minut sem že dobila zeleno luč za iztiskanje in zadihala je Tjaša.
Tjašo so pregledali,sehtali in že sem jo lahko privila k sebi. Tako malo, toplo lepo, rjavooko mojo  dojenčico.


Evo, sedaj pa moram nehat tipkat, ker bo ravno ura 11.33,ko je prikukala na svet.

in iz bejbisiterja slišim, da se je zbudla iz prve runde spanca, je točna kot urca, jo bom grem zdaj lupčkat, mojo dojenčico (še 10 min).


_____________________________

VELIKO STVARI LAHKO POČAKA -
VENDAR NE OTROK.
OTROKU NE MOREŠ REČI - JUTRI.
NJEGOV ČAS JE DANES.
(Gabriela Mistral, Nobelova nagrajenka)

Lane31, potem si pa ti na vrsti...

_____________________________

VELIKO STVARI LAHKO POČAKA -
VENDAR NE OTROK.
OTROKU NE MOREŠ REČI - JUTRI.
NJEGOV ČAS JE DANES.
(Gabriela Mistral, Nobelova nagrajenka)

alina_alin, super porodna zgodba, zelo lepo napisano . Še enkrat vse naj naj malčici ... ups, še tri minute manjkajo

_____________________________

moj 3-letni otrok na morju, navdušeno in razneženo opazuje mravlje: "iii, mravljica! Nosi drugo speštano mravljico!"

Alina_alin   tvoja porodna zgodba me malo spominja na mojo 
Me je tut začelo "šraufat" ob 2h ponoči, da nisem mogla niti malo zaspat. Ampak, ker je bil to moj prvi    nisem vedela, da so to popadki    No in od 2h zjutraj sem vzdržala še doma vse do 10h, ko sem bila itak naročena na CTG, ker sem že bila toliko čez rok. Pridem v P, me priklopijo na CTG, ki je zaznal popadke in odprta 3 cm. Grem v porodno kjer so mi še našibali umetne popadke tako, da sem pol v slabih 4 urah rodila, tudi rjavooko lepotičko
Malo nostalgije


Moja miška pa je zdaj hb malo zaspala, da nebo pol sitna, ko bomo šli ven jest.
Njami, že vidim kako se bom napokala

< Sporočilo je popravil Pandica -- 30.10.2008 12:13:21 >

_____________________________

SREČA..... tako majhna, da jo lahko držiš v naročju, a hkrati tako velika, da napolni življenje z ljubeznijo! Ta sreča je moja deklica Zala

Še hb, da sem dala copy / paste, ker mi je napisalp we are sorry 

_____________________________

SREČA..... tako majhna, da jo lahko držiš v naročju, a hkrati tako velika, da napolni življenje z ljubeznijo! Ta sreča je moja deklica Zala

Ob polnoči me je prebudilo žgečkanje po nogah ( dragi pa v nočni ) vstanem in vidim ,da puščam  , ja nič to bo to - sem vedno pravila,če bo po meni potem bo točna -in točno na začetek 30-ega na moj PPD je naznanila svoj prihod........čudno,boli pa nič  no saj še bo sem mislila.....dragi se vrne po mene in počasi brez panike,nasmejana do uh pridem ob pol3h v porodnišnico.....diagnoza- popolnoma zaprta in nema više vstajanja -to je bilo najhuje,ko ti nič ni pa ne smeš na wc
Zjutraj dobim antibiotik+umetne- odprta 1mm , vsake toliko me pride kdo vprašat naj ocenim bolečino - meni pa hecno ko nič nikjer ne boli,....spomnim se joka Tjaše iz sosednje sobe ,sem bila vesela in zavistna pa še kaj-komaj je prišla pa že carta    no ob 12h pa kar naenkrat začne meni dogajat - madoniš zdaj pa boli ,ob 13h pride moj ,bolečine že hude ,a ni mi bilo težko ,ker pač upaš na otročka - ob 14h pa šok -vizita - odprta 1mm diagnoza- flaša naj steče in jutri naprej a tak pa me nebote ,prosim babico,če se da kaj zrihtat,ker jaz hočem danes cartat in mi je pomagala -me je odpirala na 5 min ročno in pol ona meni ob 16 in 30h da naj potiskam.....skoraj nisem mogla verjet ,da ji je v 3-eh urah ratalo me odpret za porod in minuto do 17h je bila zunaj,moja-moja , zdravnik pa ni mogel verjet

Sem pa tak da je mojega atija glih danes viroza črevesna uhvatila in ga ne bo k vnukinji


_____________________________

Ko te bom poljubila za lahko noč,
te bom še tesneje
in še malo dlje stiskala k sebi.
Takrat se bom zahvalila Bogu zate.
Ničesar drugega ga ne bom prosila,
kot le za še en dan s teboj...

 
Tjaša in Aneta, vse najboljše malčici palčici
Lane, uau kakšni lepi tortici  Bravo mami

2ursae, mene tudi kr zvija. Sem pa vesela, da imamo vsaj kredit vezan na euro...

živa, drug teden jaaaa . Mi je pa nerodno, ko sem vam pozabila čestitat dopoldan . Ampak sem bila čist happy . Pa upam, da je vrat boljši

Klaudia, ibuprufen lahko vzameš 400mg na enkrat (torej 2tbl). 200 je res bolj švoh . Sporoči, kaj bo dr. ugotovila.
Za dermatologa pa pojma nimam kakšno vrsto imajo. Po moje jo kar naroči, se pa itak ne mudi. Če boš imela težave, pa povej.

skuštrana, dobra si, da se tako smeješ nespanju . Se spomnem, kako sesutra sem bila pri A, ki je bil tudi nespečnež. Šele pri 3 letih je začel spat...

Kasija, dej napiš kaj več, no . Ste OK? Aha, vidim, da se oglasila .... pa nič o sebi napisala

Lane in Alina, uživajta

Aneta in Tjaša vse naj naj


_____________________________

Otrok je bitjece, ki naj bi mehčal trda srca.

Da nas vsaj vrnem na prvo stran.

Vse najboljše slavljenkama Tjaši in Aneti, dobrodošli v klubu enoletnikov

Aneta in Tjaša iskrene čestitke

No, Tjaši sem danes lahko kar osebno čestitala . Taka lepa in prisrčna malčica je

Alina_alin in Lane31 lepo napisani porodni zgodbi. Lane31 tvoja me spominja na mojo, samo da se ni tako lepo in mirno zaključila.

Sedaj pa samo še moj malček čaka na svojo prvo svečko

Tjaša in Aneta, VSE NAJBOLJŠE!!!




_____________________________

Šele, ko postaneš mama, začneš resnično cenit zdravje.

Lane31, ful lepi torti! Alina, tudi na sliko tvoje čakamo.

Ob porodnih zgodbah sem se skoraj razjokala seveda.


_____________________________

Šele, ko postaneš mama, začneš resnično cenit zdravje.

Punce, moderatorka nas bo jutri ali pojutrišnjem verjetno prosila, da se premaknemo na forum Čvekamo o naših otrocih.

Če nas pa ne bo, pa lpočakamo tukaj še do rojstnega dneva našega zadnjega slavljenčka: Jerneja.    Ok?


_____________________________

Šele, ko postaneš mama, začneš resnično cenit zdravje.

lane31 lepi torti

Klaudia upam, da se čimprej porihtaš