Vsake toliko časa od koga slišim, da ima ločen denar. Ona svojo plačo, on svojo, on plačuje npr. položnice, ona nekaj drugega...On njej plača večerjo, ona njemu kupi pulover...
Nekako sploh ne morem razumet (pa se trudim), kako takšna zveza funkcionira? Kako si lahko resnično blizu svojemu partnerju, kako mu lahko resnično zaupaš in ga ljubiš, če pa imaš denar striktno ločen? Midva imava vse skupno, ko enemu zmanjka na računu, drugi malo več plačuje. Vse je najino, vsi stroški so najini...

Sprašujem se, če delam krivico parom, ki imajo pač tako urejene finance...(ločene)? Nekako namreč ne verjamem, da gre za resnično zaupanje in ljubezen.
Me lahko kdo prepriča o nasprotnem?

P.S.:Tema ni zastavljena provokativno, zato naj se nihče ne počuti napadenega. Resno si želim slišat argumente nasprotne strani (mogoče me pa prepričajo).

Sorry,
jaz ne bom prvi, ki te bo prepričeval o nasprotnem, saj je pri nama enako. Imava celo pooblaščeni kartici drug od drugega, tako da je tudi vse najino.
Sprašujem enako, saj bi brez tega imel občutek, da mi ne zaupa in obratno...
LP

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

povem ti lahko samo to, da je hudo v taki zvezi, kadar pride do nesoglasij. pri nas je tako, ker je pač pri njih doma bilo tako in to je sveto. hudo, kaj naj še rečem. uredite te stvari preden greste skupaj živet.

Midva mava tako pošlihtano.
Mož plača vse položnice,zmeraj tanka oba avta(no včasih jaz ampak to max. za 20 eu),ko greva na pijačko,v kino, s tamalo na sprehod pa na kak kakavček zmeraj več ali manj on plačuje,jaz pa mam čez špežo(hrano).
Ma pa moj mož večjo plačo kot jaz, tako da že neki let tako funkcionirava.
Nepomeni pa to,da če ga pošljem v trgovinp po kakšno stvar, da mu morem jaz dat evre ker mam jaz hrano čez in obratno če grem jaz kdaj tankat da mi on da dnar nazaj.
Za tamalo oba skupi kupujeva,včasih jaz včasih on kakor pač pride,tavečje stvar oz. tadražje ji pa res ponavadi on kupi.
Jaz sebi kupujem stvari pa tudi zanj kaj kupim ko vidim kaj lepega in obratno.
Ponavadi v večje šopinge hodimo skupaj in si za vse tri skupi nakupimo,in vsak neki financira večino pa mož ker ma več evrov v denarnici

Jaz bom vedno imela locene finance, ker hocem biti neodvisna.

Sicer pa, tudi se veza 99% stima, ce si 99% zaupas, zakaj bi imel potrebo po skupnem racunu? Saj si ITAK zaupas.

ne, ne delaš krivice tistim, ki imajo ločene finance, ampak verjemi, da tudi to lahko funkcionira...vsaj pri nama. Pri nas je tako; mož ima svoj avto, ki ga pogosto menja in ga financira sam, jaz imam svojega in ga vzdržujem sama-tudi voziva večinoma vsak svojega, položnice si deliva na pol, za sina on recimo kupi čevlje, jaz nabavim plenice, hrano za njega..., vsak plačuje svoj kredit za hišo (približno enaka zneska), vsak svoje zavarovanje, v trogvino plača 1x on, drugič jaz, kar nama ostane od mesečnih stroškov, zapraviva po lastnih željah. Zdaj, ko berem, kako imava vse razdeljeno, se sliši kar malo , ampak nama tako super funkcionira in tako so vsi stroški pokriti in midva si privoščiva, kar si (po zmožnostih) želiva. Tako pa sva se odločila, ker grejo meni kar lasje pokonci, ko on zapravlja za svoj hobi (jaga-lov in avti), njemu pa ni jasno, zakaj jaz rabim miljone tenisk, jaknic, torbic....Tako pa je stvar rešena in sva oba zadovoljna, računi pa so plačani. Meni je glavno, da to nama paše, vem pa, da ne vsem....vsak po svoje.

_____________________________

23.1.2008; veliki nagajivec Anže
10.2.2010: mala navihanka Daša

Midva imava od samega začetka skupaj finance. Ne vem no nikoli nisva gledala kdo da kdaj več. Pač kakor nanese. Ko pa rabiva denar pa ponavadi eno plačo "zapraviva" drugo pa pustiva na računu, če se le da.

Ravno tako sva imela z bivšim. In tudi ko sva šla narazen, si nisva nikoli naprej vrgla kdo je prispeval več ali kaj podobnega...

Ne vem eno stavno si ne predstavljam da bi imela ločeno.

Mogoce se to .

Moja babi in dedi, ki sta skupaj ze vec kot sestdeset let, sta imela vedno skupen racun. V praksi je to pomenilo, da je imela celoten pregled (in oblast) nad financami babi. Dedi je moral "prositi" in opravicevati vsak dinar in tolar, ki ga je zelel porabiti za svoje kaprice pa se mi zdi, da so bile to samo cigarete. To dejanje, ki je navzven zgledalo kot dejanje dobre gospodarice in ljubecega moza, ki zeni vsakic lepo pove, da si je kupil cigarete, je meni se danes degutantno, v dno duso.

Zato si ne dovolim, da kdaj pridem do tocke, ko bi se sama (nezavedno) obnasala tako.

P.s. sem pa jaz pooblaščena za njegovo kartico in on za mojo in nimava mnenja da je moj denar moj in njegov njegov,ampak je vse skupno.
Ponavadi ko kateremu na koncu mes. malo zmanjka pač drugi financira,ponavadi sem to jaz,(ta ki mi zmanjka)
pa tudi ne skrivava en pred drugim kolko mava na računu,kolk sva plače dobila,itd itd,

Ravno iz razloga, ker pride do nesoglasij zaradi bedne fore kot je, spet si si kupila nove čevlje, nov mobitel..., jaz pa si nisem mogel, ker je bilo položnic ta mesec več...

Neodvisnost? Kako to misliš, midva imava skupen račun pa sem še vedno neodvisen...

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

pokola 1 aja sem te slabo razumela,a misliš da majo nekateri prav tako strogo ločeno kaj je moje kaj je tvoje?

Jaz se držim načela "najprej porabima tvoje pol pa vsak svoje"....  No, malo heca. Ne, vse je skupni budget. Če si keri želi kaj kupiti si kupi. Trenutno so na sporedu nove smuči in wind-štoper za mojega. Jaz ne rabim nič. No, vsaj nujno, ne.

Midva imava tudi vsak svoj račun in čist dobr funkcionirava. V glavnem si deliva stroške, čeprav on prispeva več ker ima večjo plačo. Jaz pač nisem za skupen račun in tako bo tud ostal, mogoče zato, ker tud moja starša nista nikoli imela skupnega računa.
Sem pa že slišala za primere, ko sta imela mož in žena/partnerja skupen račun in nekega dne (ponavad takrat ko je plača) je en ispraznil /a celoten račun in spokal/a. V momentu ostaneš brez denarja in kaj potem??? 

tweed, midva imava vsak mesec približno enako plačo in enake položnice, tako da sta cifri, ki nama ostaneta za zapravit, približno enaki in nimava takih nesoglasij...drugače pa tudi meni najine ločene finance pomenijo neodvisnost, ker to, da moram možu razlagat za vsako torbico, ki si jo kupim in je on neodobrava, ne pomeni neodvisnot, ne morem pa kar zapravljati skupnega denarja brez njegove vednosti...pa zakaj bi si potem delala slabo voljo, če nama bolj paše tako

_____________________________

23.1.2008; veliki nagajivec Anže
10.2.2010: mala navihanka Daša

Tudi jaz nimam argumentov za ločene finance, ker si tega sploh ne predstavljam.

Z možem imava od vsega začetka skupne, pravzaprav je še celo tako, da imamo evidenco (v Excelu) o pričakovanih dohodkih, stroških, izdatkih za 3 leta vnaprej. Tako lahko vidiva, kdaj si kaj lahko izredno privoščiva, koliko lahko dajeva na varčevanje, kako vpliva na naju kakšen izreden izdatek, planirava, ipd.
Vsak ima enakovredno mesečni budget za svoje lastne izdatke (prevoz, prehrana, kavice, frizer, koncerti, ipd).

Imam prijateljico, ki ima ločene finance, in se konec meseca dostikrat znajde s par € v denarnici, in potem posluša moža, če ga prosi, da ji do plače posodi oz. založi. Pa ima ona večjo plačo kot on. Prijatelj ženi sploh ni povedal, da se mu je plača povečala (in ja, imata ločene finance).

T.i. neodvisnost pri ločenih financah pa... ne vem, meni je to res nepredstavljivo. To sem si "privoščila" le, ko sem živela še pri mami. Prispevala sem za vse stroške in občasne večje nakupe, vse ostalo je ostalo meni (za mojo prihodnost).
Ko pa si v zvezi, mi je pa to kot držanje fig v žepu, češ "delam si zalogo za takrat, ko ne bova več skupaj". Mogoče se v tem najdejo bolj tisti, ki zaslužijo več od drugega partnerja, in tako kompenzirajo s tem, da ne želijo več prispevati v gospodinjstvo, saj v primeru ločitve se to deli "nepravično" 50:50%?

Vem tudi za primere, ko za svoje partnerje sploh ne vejo, koliko imajo plače... To mi je šele bizarno...