Tebi ostane stanovanje?

Mogoče sem bil narobe razumljen, ampak imava ločeni kartici, vendar nobeden ne očita drugemu, da je preveč zapravil. Jaz dobim nekje 300€ več kot žena, pa se vseeno ne obregnem ob dejstvo, da je v H&M kupila za 150 € oblek, ki jih ne ona, ne hčerki ne potrebujejo, zame pa nič... (ker imam dovolj 5 majic in 2 hlače ).
Kakor komu paše pravim jaz...

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

Jaz sem začela s to tabelco, ker enostavno ni bilo pravega pregleda nad financami, in potem sva se včasih žalostno gledala "kako smo pa spet švorc?", "a bo spet treba povečat limit'?".
Če vnaprej veš, da imaš za jesensko garderobo namenjenih npr. 400€, kupiš kadarkoli iz tega fonda stvari in se tudi bolj držiš zadanih planov, da tega ne prekoračiš (ker s tem porušiš sistem, nekje moraš potem to korigirati). Na ta način sva se znebila obeh limitov in že eno leto nama uspeva imeti in povečevati prihranke ter vlagati v življenjsko zavarovanje!

To je mislila, ČE bi ga imela. Skupen denar namreč.

Jaz tudi tako nekako razmišljam kot Mič in vaney.


_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Sej pri nama se isto dogaja...Velikorat sploh ne veva, kam gre denar...in na koncu meseca samo debelo gledava...Sva preveč neorganizirana glede tega in sva že stokrat rekla, da bova zbirala račune, da bova vidla, kam gre denar v resnici...sam nikol nsva prišla do tega...Pa ne zapravljava za neke velike stvari...bolj naju bašejo po moje tiste prčkarije, za katere sploh nimaš 'hmirk'.
Bo treba res nekej ukrent glede tega, mogoče je pa to z Excelom dobra rešitev...

Res je.
Kaj pa ce locen racun pomeni vecjo stopnjo zaupanja (denar je zaupanje, nic drugega)? Ne glede na to, da nimam natancnega in vsako trenutnega pogleda v financno stanje partnerja, mu vseeno zaupam, da bo denar vecinoma porabil za skupne potrebe in skupne prioritete?

Kaj pa ce je skupni racun vecje nezaupanje? Ne zaupam ti, zato hocem, da imam vse pod kontrolo?

Kaj pa ce se zanasata na to, da je skupna vreca velika in je iz nje lazje jemat? Kaj pa ce skupni racun pomeni manjso odgovornost oz. prelaganje odgovornosti?

Midva imava tud ločene finance. Jst sploh nevem kolk on zasluži, ker je iz mesca v mesec različno. Pač ima tako delo.
Jst npr. plačujem vse položnice in tankam svoj avto, on plačuje dopust (morje in toplice), pa kar se tiče vlaganja v stanovanje, pa tanka svoj avto in za malega plačuje varuško. Za prehrano skrbiva oba, on mal več jst mal manj. Odvisno od financ. Jst sama sebi plačujem frizerja, kozmetičarko in razne masaže. On si pa tega ne privošči in zapravi za kaj drugega. Če mi zmanjka mu enostavno rečem, jst mam nulo a boš kej prispeval za mojo denarnico.
V vseh letih se nisva zaradi financ niti enkrat skregala, tud ne povzdignila glasu. Moj poleg vsega še varčuje, jst pa ne, ker ne znam. Groza, pa pr teh letih . Če greva na večerjo ali na drink itak da plača on. Ja pa tud registracije za oba avtomobila in motor, pa tud če so kakšni večji izdatki. Sploh ne premišljujem ampak enostavno rečem, tole boš pa ti plačal. Itd.

Upam, da sem bila dovolj prepričljiva, da lahko tudi pri ločenih financah lepo in dobro živiš. Al mislite drugače?
Pa še bi lahko naštevala.

Se vedno pravim, da je cisto vseeno .

Stvar osebnega nagnjenja k enemu ali drugemu. Noben nacin ni sam po sebi dober ali slab in garant zdravih financ v druzini.

No enkratna, v mojem primeru bi lahko on res samo spokal in vzel tiste par stvari, meni ostane hiša  in otrok.
Mal heca pa more bit.

Sta očitno taka človeka... Glej, tukaj bi lahko prišlo do velikih nesoglasij:

Veliko bi jih reklo, zakaj pa ti ne varčuješ?

Mič II:
Sej ne gre za nadzor in kontrolo (no, seveda imaš prav, da je lahko tudi tako kot sta imela tvoja babi in dedi), vsaj pri nama ne. Pa vendar se da tudi s skupnim računom zaupati nekomu, da ga ne bo kar izpraznil...

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

Lahko gre za oboje.
Pa saj pravim, da je vseeno.

Moja izbira je stvar mojega cisto osebnega dojemanja in ne garantira nicesar. Tako kot skupni racun ne garantira nicesar.

E, tu se pa strinjava

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

Mi2 imava vsak svoj račun, on plačuje večino položnic, jaz plačujem v trgovinah (fasunga, plenice, cunje za Žiga, darila za rojstne dneve Žigijevih mini prijateljev,...). Stvari za "svoje potrebe" kupujeva vsak iz svojega računa in si nikoli ne očitava zakaj je kdo kaj kupil. Jaz pač malo več za cunje, on za računalniške zadeve. Kadar gremo skupaj na kavo, kosilo, izlet, da tisti, ki ima v denarnici - nimava nobenega pravila. Tudi se ne sprašujeva mesečno koliko je kdo dobil na račun, vsake toliko preveriva, koliko imava prihranjeno. Za dopust prispeva vsak nekaj. Kredita imava vsak pol. Ko se bomo odločali za kakšne investicije, bova vzela iz tistega računa, na katerem bo kaj gor (če bo šlo pa iz vsakega pol).
Je pa res, da nihče od naju ni nagnjen h brezglavemu zapravljanu (razen tiste obvezne kavice, ki si jo skupaj privoščiva za vikend ).


_____________________________

Žiga, 27.02.07
Gašper, 22.5.10

Če boš rabla plonkec, javi

Za zacetek je cisto ok, da se navadis enega reda in da dobis pregled nad tem, za kaj porabljas denar.

Scasoma pa tko tko. Lahko ti "ubije" nujno potrebno mero spontanosti, ki je dobrodosla tudi pri denarju in preide v opravicevanja vsakega centa, kar pa spet ni namen. Tako da po pameti, tudi z Excelom .

moja starša imata tudi nekakšen sistem. Vse kartice ima moja mama, in moj oče prepušča vso plačo njej, in zgleda čisto zadovoljen. Njemu je glavno da ma streho nad glavo, plačane položnice, gretje, avto in hrano...a pa seveda pivo ob kosilih 

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Vsak po svoje, vsekakor. Glavno, da se imamo radi . Zame skupne finance pomenijo to:

Pri tem je vseeno, če je račun skupen ali ne. Na najine finance gledava kot na skupne, čeprav imava ločena računa in nisva pooblaščena.

Mi je pa bizarno, ko reče žena možu, če ji posodi denar, da gre kupit čevlje za malega. In mu potem pri naslednji plači dejansko vrne. Ampak če je njima to OK, se nimam jaz kaj napenjat.

Locene finance  meni to zgleda kot locena hrana v hladilniku...
"zgornja vrsta je moja, spodnja pa tvoja" , ce bos pojedel vse iz svoje vrste in ce ti bo slucajno zapasal jogurt iz moje vrste...si ga vzemi in privosci, a mi ga bos moral naslednjic vrniti

Jaz zivim s svojim  ker mu zaupam, prav tako je tudi z njegove strani, potemtakem ... pri naju ne obstaja "ovo je moje, ovo je tvoje"...vse je najino, vse je skupno...tudi denar.

_____________________________

16.6.2009 dobili prvi zobek ...

Tole sicer ni bilo namenjeno meni, ampak kot kronična zapravljivka bi pa vseeno poskusila... če mi pošlješ.

Drugače pa imava z možem skupne finance, vendar drugačen način porabe le teh (od prebranega)... jaz imam namreč mesečno plačo, on pa dnevni zaslužek... kar pomeni, da jaz 1x mesečno, ob nakazilu, poravnam mesečne izdatke, kar pomeni stanovanjske stroške, mobitele, obroke pufov  in podobno... od njegovega dnevnega zaslužka pa živimo sproti, kar pomeni kupujemo hrano in pijačo, tankamo avto in podobno... tisto, kar meni ostane od mesečnega nakazila, gre za nakupe oblek, obutev, frizerja ali brezveznosti, kar pa ostane od njegovega dnevnega zaslužka, pa gre za kakšen izletek, pizzo na dom, pijačo v lokalu,... varčujeva pa še vedno ne (vsaj ne nič omembe vrednega, no) in obvezno nama vsak mesec zmanjka za kaj, kar bi rada imela... moje mesečno nakazilo odide iz moje denarnice isti dan, kot je nakazano, tako, da okrog hodim samo z drobižem (večinoma), zato lahko rečem, da pri naju denar okrog nosi mož... če kaj potrebujem ali želim, si denar vzamem iz denarnice... povem mu, vprašati pa mi ni treba... enako velja za njega... ko in če imam, si lahko brez problema vzame... se ne spomnim, da bi eden drugemu kdaj rekla "ne"... saj veva, kdaj si lahko privoščiva in kdaj ne... zadovoljna sva z malenkostmi, tako, da kakšnih hudih zneskov sploh ne zapravljava... o tem, kaj se kateremu od naju zdi, da potrebuje, pa v resnici sploh ne, sva pa že zdavnaj nehala debatirati... jaz ne razumem, zakaj on potrebuje igrice za računalnik, on pa ne razume, zakaj jaz potrebujem torbice.

Midva dobivava vsak svojo plačo vsak na svoj račun, ker se nama pač ne splača odpirat novega , zato pač plačuje lubi položnice iz svojega, merkatorjevo piko in moje zavarovanje pa iz mojega, ker to približno enako nanese, nikoli pa ne preračunavava. Imava pa oba obe gesli in kadar kam greva, plača pač tisti, ki ima denarnico sabo, ki ima po kakem čudežu gotovino ali pa ki je bolj zagreben - to je po navadi on . Ne vem, ali to šteješ kot ločen denar ali kot skupen, ker pač res imava dva računa, ampak za naju je denar vseeno skupen. Sva si pa že zelo zgodaj povedala recimo pin kodi za primer, da bi jo pozabila - pa je že dostikrat prav prišlo .

Skratka v bistvu isto kot glen. Tudi to je isto, da on večkrat plača, pa mu ostane recimo približno enako, ker ima malo večjo plačo. Varčujeva iz obeh plač, odvisno, kdo ma več na računu pač. Finance ima (hvalabogu oz. hvala njemu) on čez, ker mene to res ne zanima in tako mi je super. Lahko bi mi vse dol pokradel, če bi hotel . Ampak me ne skrbi, ker mu pač zaupam . Če se bom zmotila, bom pač plačala, ampak glede na to, da ima rad najino punčko, tudi če bi šla narazen nekak ne pričakujem, da bi mi vse pokradel . Če ne boste pa brali kako zgodbo, "kako sem bila neumna"

NI pa nobenemu nikoli škoda denarja za kako stvar, ki si jo drugi želi, navadno je vsakemu bolj škoda zase, itak ne zapravljava dosti (jaz pa sem si recimo danes kupila 3 modelčke za kekse, skupna vrednost malo pod 4,5E in se mi že ves čas smeje - sem nora na modelčke za kekse, kaj čem ). Tako da razne večje neumnosti kupujeva drug drugemu, ker si jih sama ne bi privoščila. Tako da to, da bi si kaj naprej metala, ne pride v poštev.

Če sva brez denarja, noben ne zapravlja, ker nisva neumna, da bova šla minus delat, mava oba enako gledanje, pa se nikoli niti menit ni bilo nič treba, pač počakava in ko si lahko kaj privoščiva, se nikomur ni treba opravičevat. Ko sva si kupila (drug drugemu) za tamalo tik pred njenim rojstvom dve veliki stvari, sva bila prvič res na nuli in sva pač nekaj časa jedla v glavnem hrano iz kleti , dokler ni plača prišla .

Se pa strinjam, važno je zaupanje, kakorkoli že. Si pa vseeno ne predstavljam, da bi si vračala za denar iz trgovine... To mi je pa mimo. Pa da bi morala prosit za modelček za kekse tudi (ker se ne šminkam)...


Mojadva nista imela skupnega računa, hvalabogu, ker sicer ne bi nikoli imeli kje živet (mami je plačevala položnice, oče je varčeval in zidal in na koncu zalagal, kolikor ji je zmanjkalo ) - mami namreč vedno porabi vse do zadnjega, ne glede na to, koliko ima, sploh kartice so hudič . Ona pač ne zna šparat. Če ima, bo zapravila, če nima, pa tudi gre. Če pa ima kredit, ga lepo odplača... Zato je rajši zakrediatana, ker na ta način lažje špara - tak ona pravi... Nama ta sistem ni všeč in imava drugačnega.

Aja, midva imava vsak svoj TRR in nisva pooblaščena na njih (jaz ne na njegovem, on ne na mojem), vseeno pa oba veva, kdaj in koliko ima kdo nakazano... bančni izpiski, ki pridejo domov, niso nobena skrivnost - odpre tisti, ki prinese kuverto iz nabiralnika... za TRR mlajšega sina je pooblaščen samo moj mož (ker je šel pač on odpirat TRR in mene ni bilo zraven), starejši sin pa ima kartico za bankomat in jo lahko uporablja kdorkoli v družini... tisti denar, ki je pa doma, pa tako ali tako leži na mizi.

Jah, no, ostaneš pač brez tiste plače, pa kar je še bilo na računu, ne? Jedla bi 1 mesec hrano iz kleti (valjda ne bi še te pobral ), hodila bratu krast grozdje, da bi imela malo sadja , spremenila geslo na kliku in pin kodo, če bi bilo potrebno in naslednji mesec malo bolj varčno zastavila izdatke. Dala vlogo za preživnino na CSD in to je to. Del varčevanja, ki je na moje ime, bi mi verjetno ostal, saj ga ne moreš kar tako dvignit, vezan denar isto, kar imam na računu pač reskiram, jasno. Ampak hudiča, saj mu zaupam najinega otroka, neprecenljiva vrednost... kaj se bom potem sekirala zaradi tistih jurja evrov kolikor je recimo max. na računu?

enkratna, midva imava evidenco samo za nazaj, je pa tudi v Excelu , vodi jo pa seveda on, ker je zaljubljen v Excel , midva se morava še malo spoprijateljit, sva recimo samo dobra znanca s tem excelom... Aja, midva imava samo stroške (stanovanje in špecerijo) v Excelu, ostalih računov pa ne hraniva in ne gledava, kaj pa kako. Včasih se nama zdi čudno, kako to, da sva že toliko porabila, pa se potem vedno spomniva na kak večji strošek, tak da ni,da bi kar polzelo vse iz rok - zdaj pa sploh ne, ko sem jaz skoz doma, on pa hiti k nama nazaj domu, pa noben nima časa zapravljat

virtualna, midva mava ločene jogurte - jaz na levi, on na desni - ampak samo zato, da vsak lažje najde tiste, ki so mu bolj všeč, ne da zdaj ne bi smela jaz pojest njegovega višnjevega ali on mojega kavinega.

Nimava pa načrtnega mesečnega budgeta za lastne izdatke - ko daje lubi denar vezat ali v sklade, me vpraša, če imam kak večji nakup v planu in ko rečem, da ga nimam, se zmeniva, koliko naj ostane na računu, pač za vsak primer, če kaj crkne (da nisva potem recimo brez pralnega stroja cel mesec, hehe ) ali pride kak nepričakovan strošek (recimo nama gume prerežejo na avtu), ostalo pa gre v varčevanje, tako ali drugačno. Iz tistega, kar je na računu, pa lahko porabim, kolikor mi paše, jasno, pa mi ni treba nikoli zagovarjat - in obratno, seveda. Pa saj noben od naju ne porablja nekih enormnih vsot za bedarije... Hobi pa človek mora met in tu se res podpirava. Res pa je, da njemu visi za računalnik in meni za torbice