Tvoj vsaj prinese sadje... moj kupi vse, samo tisto ne, po kar ga pošljem.

midva imava ločene finance, ali pa kakorkoli to pomeni, ima 5x večjo plačo kot jaz, položnice plača on mi nakaže na moj račun in potem jaz iz svojega plačam preko elektronske banke(je ceneje imam pa to namen spremeniti, da bi on imel EB)... za hrano gremo skupaj nakupovati (hrana, planice, oblačila....enkrat mesečno vmes kupujem jaz, in plačujem dokler imam jaz, potem mi on da denar) in to tudi plača on, tanka večinoma on... registraciji sta njegovi, jaz dam kolikor imam, zavarovanje za hišo da on... no ja jaz sem na bolniški delam tko al tko po 4 ure in tisto kar dobim bolniške gre vse za kredit, če rabim denar mu rečem da naj gre dvignit in mu tudi povem za kaj rabim... vem koliko ima palče in ve koliko jo imam jaz, vem njegovo pin bančno in ve jo on... nisva pa pooblaščena ker se moj ne strinja, pravi da sem preveč potrošna  kar ima prav.... no ja potemtakem lahko sklepam, da imava skupne finance

< Sporočilo je popravil _andreja_ -- 23.10.2008 8:47:59 >

_____________________________

Kadar človek stori dobro delo, ne da bi mu bilo treba, se Bog ozre navzdol in pravi: ŽE SAMO ZA TA TRENUTEK JE BILO VREDNO USTVARITI SVET.

Midva imava skupne finance.Prvo sprazniva en racun potem pa se drug....
Enkratna sem ti poslala zs,ker mi je ta tvoja ideja z excelom zelo vsec in mogoce jo se jaz zalaufam in bo celo kaj za prisparat ostalo

Jaz pa ne razumem kaj pomeni skupne finance, kaj imasta skupaj en račun, na katerega dobivata oba plačo al kako. Midva imava ločene finance vsak svoj TR, pri različnih bankah zaradi razpršenega tveganja in ugodnjejših pogojev, na katerega dobimo plačo in glede na to, koliko kdo dobi plače sva se dogovorila, da mož plačuje položnice, jaz kupujem hrano, vse tekoče stvari za hišo, darila ..., on plača vse večje stroške v zvezi z avti in hišo, on plača dopuste (jaz ponavadi rezeervacije) in ko greva ven tudi on plača. Za oblečt pač plača tisti, ki kupuje, ponavadi si vsak sebi kupujeva, če pa sva skupaj logično, da plača on tudi moje. Ker imava ogromno kreditov sva jih tudi razdelila odvisno komu se je bolj splačalo vzeti kredit v dani situaciji. Se je pa že zgodilo, da sem jaz njemu nakazala denar ali pa on meni, če je komu zmanjkalo. O prihodkih in stroških se sproti pogovarjava skupaj se odločava o večjih nakupih, da pa bom za eno majico spraševala moža al naj si jo kupim ali ne pa mi je mimo, saj sva oba dovolj odrasla, da veva kaj si lahko privoščiva in kaj ne. Kljub ločenim financam si zaupava in se ljubiva.

Imava vsak svoj račun, sva pa oba pooblaščena en na druzga. Imava pa skupen varčevalni račun.
Za moje pojme mava skupen denar, čeprav sva zmenjena da on pač plačuje kredit, položnice, varčevanja oz. življenjska zavarovanja ma tud on čez, skrbi za svoj avto, pač ma denar za malico, bencin, pivce ipd...
Moja plača gre pa za hrano, darila, čevlje in obleke, razne članarine, za moj avto, za moje kofetke, malice, stvari za mačke ipd..
Nikol noben nobenmu ne gleda kaj in zakaj je kaj kupil. Za večje stvari se pa zmenva in jih greva skupaj kupit. Mi na kraj pameti ne pade da bi ga spraševala če si lahko kupim čevlje al pa kej podobnega.
Konc meseca oba dava kar ostane na varčevalni račun. Včasih je več, včasih manj, včasih nič.....ampak očita pa res noben ne da bi mogu kdo kaj več dat al pa zakaj ni dal nič.

Mam pa tudi jaz znance ki si dobesedno vse delijo na pol. Gre po plenice in ji on pol vrne, gre on tankat mu ona pol vrne(al se pa kregata kter se je več vozu), se kregata zarad novga kavča tko par let.....men je to patetično

Meni tudi ločene finance ne grejo v glavo. Si splohj ne predstavljam kompliciranja pri vseh nakupih, položnicah, dopustih, prevozih...
Midva imava sicer vsak svoj račun, ampak preko Klika oba dostop do obeh. Ko kaj plačujem, pogledam, na katerem računu je več denarja in podobno. Ko enemu zmanjka, se denar prenakaže.

Meni lubi vedno, kadar hočem jaz plačat v trgovini (kar ni špecerija, tisto itak plačava s pika kartico, ker se pač tak bolj splača, pa ni treba nosit vedno denarja sabo, ker nikoli ne veva, koliko bova porabila), zabrusi:"saj mava skupen denar, kaj zdaj kompliciraš!" Jaz mu seveda rečem, da ker mava skupnega, je torej čisto vseeno, če jaz plačam, pa pravi, da je torej tudi čisto vseeno, če on. Si pa ne predstavljam, da bi bil škrtica, da bi mu bilo škoda za vsako bedarijo... Mi je všeč, da nisva zapravljiva, ampak da če pa si nekdo nekaj zaželi, mu drugi gotovo ne bo težil.

midva pa sva na ločenih financah in vse štima. imava enako visoke dohodke, svoje hobije si financirava sama, položnice, nakupe - majhne in velike - in vso družinsko zabavo pa financirava vsak pol. ko sva bila mlajša, sva morala paziti vsak (takrat še) tolar, zato sva si pisala, koliko sva porabila. na koncu meseca sva stroške izravnala. in tako je še danes. meni je super, ker me ne gnjavi za vsako novo pridobitev, jaz pa njega pustim na miru z njegovimi kosi za računalnik. 

To mi je zeloooooo znano!!!Poznam dosti parov ki imajo "skupen" račun, potem pa se morajo dedi zagovarjat zakaj je porabil tam 10 eur pa tam 30 pa tam xeur...še najbolj smešno je pa to, ko ženska nikjer ne dela, je kao doma in skrbi za otročiče, ded dela in nosi dnar potem imata skupne finance in ona upravlja z denarjem!!!!

jst bi tudi radla vidla to tabelo v Excelu, mogoče mi bi prišla prav. Verjetno ne bi bilo stabo.

Drugače pa imava skupne finance, denar da tisti ki ga ima pri sebi. Nikoli si še nisva polagala računov, zakaj pa to potrebuješ, zakaj pa si tolk zapravla.

Moja starša imata skupne finance, zgledajo pa takole, pooblaščena sta en pri drugem, vedno gre samo mama na banko, v trgovino, plačuje položnice. Saj to je normalno če oče vedno delala cel dan a ne.

V hiši je vedno denar, ki si ga oče vzame kadar in kolikor hoče, pa mu ni potrebno razlagat za kaj ga je porabil.

Včasih mu mama v hecu reče, da kolk denarja bi on imel če nje ne bi bilo, da bi mu vse ostalo.

Nisem brala vse za nazaj kaj ste napisali. Bom samo dodala svoj post. Midva imama skupne finance in zmeraj sem si to tudi želela. Nimama sicer skupnega računa, pač pa kolko kateri zasluži da na zraven za položnice in vse ostale stroške. Meni osebno se tole zdi najbolj smotrno in nama obema tako tudi najbolj ustreza.

Prej tega nisem bila vajena, pri bivšem. Tam je bilo tako: kar je moje je moje, kar je tvoje je pa tvoje.
Je trajalo en čas, da me je moj lubi navadil, da imama zdaj pa midva vse SKUPNO.


_____________________________

Pa smo dočakali najino največjo srečo...sinka Aneja

Ojla skamp, sem ti ravnokar poslala na gmail vzrorček (pa še eni).

Še nekaj:
Nekaj postov nazaj je omenjeno, da taka evidenca ubije "spontanost". Jaz to doživljam zdaj ravno drugače - s tako finančno evidenco sem se navadila zapravljati z "lahko dušo", brez slabe vesti - ker zdaj vem, kakšne so moje meje.

Glede na to, da sem bila prej "kartični odvisnik" in v limitu kroničnih 10 let (v kar me je vodila ravno "spontanost pri nakupih"!). Končno sem res srečna:
* ker že dobro leto nimam limita (oba ga nimava)
* da nama prihranki naraščajo (to pomeni, če bo kdaj kriza - kdo od naju ostane brez službe, se kaj hudo v stanovanju pokvari, ipd - da ne bo takoj stiske, panike, da ne rečem bankrota),
* da imam v garderobi manj cunj, ko včasih (in te bolj kvalitetne, uporabne - ker bolj premišljeno kupujem),
* da si zdaj lahko privoščiva lep dopust, greva med letom večkrat na kakšen koncert, toplice, tudi na izlet v London,
* itd!

Jja, ta moja "mala Excelova iznajdba" je meni pomagala. Vem pa, da tak način ne more ustrezati komurkoli, zato vsem, ki se znajdete tudi drugače.

Midva imava skupne finance, ker se nama zdi to najbolj praktično.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

pr nama je pa tko:
kar je njegovo je najino in kar je moje najino
tko nama ugaja in je fajn ko naprimer moj brat plačuje vse  in včasih si more SPOSODIT od svoje slabše polovice in ji mora celo vrnit in ja čeprov se tamal ne zaveda ampak počasi prihaja k pameti je taka copata da večje ni,žalost

Dvomim, moj nima tolk denarja da bi še na tvoj varčevalni račun metal

Midva imava tudi enako. Varčevalni račun pa imava za najina romantična razvajanja (sauna, bazen, potovanja in počitnice- pač je za skupno dobro, nama obema tako paše) in kar v mesecu ostane, gre na ta račun. Če pa kdo kaj ekstra rabi ali pa si kaj želi pa rečeva OK, pa si privoščiva tisto, ampak potem odpade npr. saunanje za neki časa. Se pa zaradi denarja še nikoli nisva kregala, tako da pri nama tak način fino funkcionira


_____________________________

Si doma? Doma si. http://www.facebook.com/doma.si.vesna

Bizarna sem.
Imava vsak svoj denar. Čez mesec vsak nekaj kupi. Če kupujeva kaj večjega, pa oba spraskava z računa.  Tko da na koncu sva oba na nuli. Je čist vseeno koliko kdo da čez ostale mesece.

Midva imava ločene finance, ampak kar kupiva dava vsak pol pa naj bo to pohištvo, hrana ali karkoli drugega. Razne malenkosti kot so kino, pijača, kosilca to me on razvaja po želji, kak parfum in podobnol

Ostalo deliva na pol in se ful štekava.

Se pravi, jaz ki sem bila pred leti ko sem bila samska ful pridna in sem našparala kar nekaj denarja naj ga sedaj kar razdelim, ker sva skupaj, ker je on npr ta denar vlagal nekam in mu ni ostalo nič.

Zasluži kolikor zasluži vsak po svoje, deliva si na pol vse kar kupiva in to je to, pri nama so tile ločene finance super in se imava noro rada in tako funkcionirava že 7 let.

Meni pa skupne finance nimajo cisto nic veze z zaupanjem ali nezaupanjem ampak z vestjo. Jaz si moram biti sama sposobna priskrbeti denar za stvari, ki si jih privoscim. Ce mi zmanjka - pac tiste stvari ne dobim. Simple as that. Se mi zdi zelo narobe, da bi imela zmeraj zadaj 'varnostno blazino' v obliki 'njegovega' denarja na racunu.
Zato imava midva oba sistema - en skupen racun, kamor vsak od naju mesecno nakaze 350 eur in s tega racuna se placuje Piko, poloznice, registracijo avta... kar pa ostane, se pa tam nalaga za kaksne investicije ali dopust. Za stroske, ki jih ne moreva placat s skupnega racuna (vecerje, kino, darila...) placa pac enkrat eden, drugic drugi...
Kar vsakemu ostane na 'privat' racunu je pac njegovo in se sam odloca, za kaj bo ta denar porabil. Tak sistem imava tudi zaradi tega, ker imam jaz recimo pogosto precejsne nujne/nenujne stroske, ki grejo za stvari, od katerih on nima/ne bo imel nic. Torej nocem, da gre njegov denar za te stvari (npr. vzdrzevanje stanovanja, stroski odvetnika (to gre itak v nebo), avto za mami...).
Nicesar ne skrivava en pred drugim, ampak ne vem, koliko ima place, niti njegovega pina, ker sem pozabila (me ne zanima).
Enkrat na vsake kvatre eden vprasa drugega tudi, ce rabi kaj denarja, ampak to je res redka situacija. Ko je on enkrat malo napolnil moj racun sem se itak pocutila tako slabo, da se mu itak naslednji mesec vrnila (glej stavek o vesti zgoraj)

Glede Excela pa... tudi meni se je tabela s stroski precej obrestovala, noter sem pisala sicer samo transakcije s kartice, ampak sem si razdelila po kategorijah, da sem si znala predstavljat, koliko me kaksna rec v mojem zivljenju stane (splosni stroski, poloznice, investicije, darila, obleka...) In sem se odlocila skenslat darila 

midva imava skupno-ločene finance. To pomeni, da imava vsak svoje dohodke, kipa niso na istem računu. In tudi nisva pooblaščena za drugi račun. Jaz ponavadi kupujem za gospodinjstvo, on plačuje stroške avta položnice... ČE gre on v trgovino, mu ne dam denarja za kruh,a mpak da svojega. Prav tako jaz za npr. bencin, če grem tankat.

Nima pa to nobene veze z zaupanjem. Če komu zmanjka, pač da drugi. In nikoli mi ne  očita, če grem v nabavo za npr. cunjami. In ne jaz njemu, če si že tretjič v sezoni kupi nove gume za motor. Pač sama zasluživa in delava s tem denarjem kar želiva.


_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

Zaupanje je osnova denarja.

pa ljubezni tudi