Zdaj govoriti, da ti druga ženska vzame moža je res nezrelo. Potem nekaj med vama ni v redu. Ker nihče ti ne more vzeti nekoga, če ta to noče.
Podpišem.
lej ronja - nisem ena od tistih ki obozuje tvoj stil pisanja.
hehe, to mi je že od začetkajasno

, ne boš verjela, nisem čisti debil

. pa saj ni treba, da je vsem všeč moj stil pisanja. Fino je prebrat, da je kdo začel razmišljat ob tvojem postu, prav tako fino je pa prebrat kak dober protiargument, zaradi katerega se ti zamisliš. Bilo bi prav brezveze, če bi bila vsem všeč, potem ne bi mogla bit všeč tistim, ki so meni všeč, ker pač nimajo ravno masovnega okusa

. Tak da je prav v redi, če mi kdo kdaj napiše, da sem mu bedna - ker če smo si tako različni, potem bi bilo nekaj narobe z mano, če bi mu bila všeč

.
nevem a si ti edina (definitivno pa med edinimi) na RR, ki ima popolno življenje...
haha, ti pa si humoristka!

ne vem, ali se ti zdijo slabosti, prepoved seksa in ostalo sranje popolnost, ampak emni se ne... Kdaj sem pa jaz o svojem življenju govorila o kaki popolnosti? Samo ne obsojam vsega povprek oz. vsega kar od daleč diši na prevaro, to je vse. Sicer pa v popolno življenje po moje ne spada kar ene par stvari, s katerimi se moram ubadat v svojem nepopolnem življenju

:
- bolan otrok (v popolnem svetu po moji meri, bi bili otroci ves čas zdravi, noben otrok ne bi nikoli trpel kakorkoli, pa tudi ne smrkal ali kašljal)
- popadki 1,5 meseca pred rokom (v popolnem svetu me take zadeve ne bi strašile in ne bi me odprle za 2 cm, ampak bi bilo vse ok in bi šla na koncu samo rodit - pa še to v popolnem svetu ne bi bolelo, če si že lahko zmišljujem

)
- posesivna tašča (v mojem popolnem svetu bi se dalo z odraslimi vedno vse lepo pogovorit, jih ne bi bilo treba obravnavat kot otroke)
- nezrela mami (v popolnem svetu bi mame predelale svoje probleme predno bi imele otroke)
- utrujenost (v popolnem svetu bi bila oba spočita)
- slabosti (v popolnem svetu mi ne bi bilo med

niti 1x slabo, ne pa da mi je vsakič vsak ljubi dan...)
- psički se v popolnem svetu ne bi starali na tak način, da bi bili napol gluhi in napol slepi in ne bi več mogli po stopnicah, ali pa bi živela v pritličju

ali pa ne bi imela prepovedi nosenja česarkoli, skratka, ne bi bilo treba na nek način po 10x na dan peljat ven psa iz 3 nadstropja, pri tem, da ne more zdržat in se ji mudi dol, hkrati pa tamala ne sme veliko ven, ker je bolana, poleg tega seveda otroško počasi hodi dol, psička pa se navadno že polula predno pridemo do dol in potem ne veš, kako naj zdaj to spucaš, pa otroka ne puščaš na sredi stopnic

...
- lubiju ne bi v popolnem svetu nihče težil v službi in mu ne bi bilo nikoli treba delat čez vikend (no, v popolnem svetu sploh nič ne bi iblo treba

), ne bi se služba selila nekam bogu za leđa, da bo rabil 1 uro dlje za prevoz...
- jaz pa bi lahko naredila veliko več kot sem zdaj sposobna naredit v mojem popolnem svetu
- in seveda last but not least: v popolnem svetu bi z lubijem lahko

kolikor bi nama pasalo, ne pa da sva že pol leta na stand by...
Vse to sem sicer že napisala tu in tam, ampak ne vem, ali se ti je to zdelo popolno ali pač nisi prebrala teh postov (ti ne morem zamerit, saj so res dolgi

).