Nisem imela nič straha. Porod je bil sicer težak zaradi zapletov, vendar sem ga dobro prenesla. Bolečina pa je bila, saj je pri vsaki. Nisem pa niti razmišljala kako bo, to je najslabše.

Pri meni je porod tajal 10 ur, zato je bilo vse skupaj huje, kot če bi trajal samo 5ur. Boleče je seveda bilo, ampak ne koncu mi je ta bolečina stopila že na psiho (saj razumete- toliko ur, pa nobenega rezultata). Drugače je za preživet- meni je po 1 mesecu toliko izginil spomin obolečini, dabom pomoje čezkak mesecrekla, da sploh ni blo nč
uglavnem, ne se bat. rezultat bo več kot samo dober

Sigurno partner ful pomaga, pa babica tudi. Pri meni je bilo slabo to, da je tisti dan ful punc rodilo in sem bila z eno skup v sobi, potem pa nisva smele imeti partnerja vse do konca. No, pa ker je pri meni vse tako hitro šlo, me tudi nobena babica ni pogledala in sem imela ful močne popadke, pa sama, sem štela in mižala itd. Ko je ena prišla in mi malo pomagala predihavati, je bilo dosti lažje. Pa še rekla sem ji, da mi je sedaj lažje. Ko pa so mojega notri spustile, pa sploh - sva se še lupčkala med popadki... Jaz bi ocenila prej popadke kot dosti bolj hude kot zadnjih 10 minut med iztisom... V glavnem, samo da nisi sama. JAz bom naslednjič tako paniko zagnala, če me bodo pustile samo. No, me ne bodo, ker bo moj vrata zlomo, če ga ne bodo notri spustile. Tako sva zmenjena.


_____________________________

Ne živite, dokler ne najdete tistega, zaradi česar je vredno umreti!

Enako, ker sem tako vedla da bo bolelo in sem se probala psihično pripravit. No porod ni bil glih kratki (10 ur), vendar sam porod gre hitro in pozabiš na bolečino, saj veš da gre proti koncu. Meni osebno so bili najhujši popadki, ki so trajali sto let, odpirala pa sem se ultra počasi. Rodila sem s pomočjo epiduralne-zakon , sem srečala nebesa, ko je začela delovat, saj sem se vsaj malo spočila, pa moja pupa verjetno tudi . Razmišljat kaj vse je lahko narobe je nesmiselno, saj ne moreš predvidet ničesar, pa še manj sproščena boš; reči si da bo vse ok in da je to nepozabna in edinstvena izkušnja. Ko pa ti dajo štručko na trebuh.... teh občutkov se ne da opisat z besedami, jaz kljub dvem neprespanim nočem in dolgega poroda nisem spala cel dan (rodila sem dopoldan), saj sem bila vznemirjena in srečna hkrati. Nimam visokega praga bolečine, vendar ti povem da zdržiš, enostavno moraš, potem pa se veselje (s tem mislim tudi kronično nenaspanost in utrujenost) šele začne . Porod se lahko skrije z naporom, ki te po porodu čaka . Pa vso srečo in hiter porod.

moj porod super potekal: 1,5h in bi ocenila s 3-ubogala sem babico in mi je ful pomagalo

_____________________________

Ljudje smo kot angeli z eno perutjo,
če hočemo leteti se moramo objeti
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
No.1 fanica mojega malega Reneja

Jaz sem rojevala 8 ur, bolelo je, ampak mi je mož bil v zelo veliko oporo. Če bi bila sama, vprašanje, kako bi zdržala. Vsak popadek boš bližje svojemu zakladku. Nič se v naprej sekirat, čeprav sem se jaz tudi, ampak sem šele takrat spoznala, da je bilo vse skupaj nesmiselno.   

Jaz sem si vedno govorila"še noben ni noter ostal". Porod je trajal 4 ure, ko pa je prijokalo malo bitjece na svet, sem v momentu pozabila na vse bolečine. Nič se bati, bolečna pride in gre. SREČNO in čim manj bolečin!!

Nikoli me ni bilo strah poroda in ne bolečin, to je treba dat skozi pa če boli ali ne, tudi ti boš zmogla, samo zaupaj vase, hudga pa ni čist nič in itak dobiš potem najlepšo nagrado v živkjenju, tko da punca kr pogumno!

_____________________________

Moja mala Manca je moja največja sreča!

Dokler nisem zanosila me je bilo poroda strah kot ničesar drugega. Ko sem zanosila, sem na strah pozabila. Vedno sem si govorila: Kar gre not mora tud ven

Jaz grem tudi raje še petkrat rodit, kot pa bit še enkrat noseča. Moja nosečnost je bila (meni) grozna in se je vlekla, vlekla.... za porod pa veš, da bo intenzivno boleče - ampak kratkotrajno (v primerjavi z nosečnostjo), potem pa itak dobiš v roke nekaj najlepšega na svetu.

Jaz sem rodila samo z masko in v dveh urah po UPM. Mi je pa ful pomagal, da sem imela ob sebi partnerja in dobro babco (Renata Nahtigal), katero sem vestno ubogala in mislim, da to najbolj pomaga.
Oceno pa težko dam, ker se mi zdi, da ima vsaka drugačen prag bolečine. Pa še takrat si v nekakšnem drugem svetu, ker veš kaj je razlog bolečine.

Ti samo korajžno

Na začetku ti morem povedat, da sem taka strahopetka glede bolečin, da ne vem, če mi lahko katera konkurira, vendar se pa res sploh nisem obremenjevala s porodom, ker sem se tolažila s tem, da kakor je otrok prišel noter, bo šel tudi ven( hec), vendar je za pol vn veliko bolj huda. Moj porod ni bil hud, vendar je bila kriza, ker sem dobila umetne popadke in protibolčinsko inekcijo in sem mislila, da bom umrla, vendar, ko dobiš otroka v naročje, pozabiš na vso bolečino

a bolečin si pa ne bi kako ublažila? jaz sem imela epiduralno in nisem ničesar čutila...

ocena 5. res je bilo neznosno zato sem pa vzela epiduralno...pa nizek prag bolečine mam.

_____________________________

my little babygirl - moja največja sreča
-

Zahvaljujem se vsem puncam za izkušnje in nasvete glede samega poroda. Malce ste me potolažile. Še enkrat hvala!

Ne morem oceniti stopnjo bolečine, ker sem jo resnično pozabila. Ni blo tok hudo, da ne bi šla še kdaj, vem pa da me bo vseeno strah, kot me je blo do zdaj obakrat.
Žilca v glavi ti pa ne bo počila, če boš pritiskala s spodnjim delom, ne z glavo. Na to sem jaz ves čas mislila, ker je ena moja kolegica pritiskala z glavo in so ji vse žilce popokale.

Stopnja bolečine na lestvici od 1 do 5 je za moje pojme 6. Ampak vse pozabiš.

jaz svojo prvo izkušnjo s porodom sicer še pričakujem (tik tak bomo tam), ampak lahko ti povem izkušnjo svoje svakinje, ki se je poroda strašno bala, njen mož ni hotel biti prisoten in mislim, da jo je posledično vse veliko bolj bolelo, kot če se ne bi tako obremenjevala in če bi bil on malo bolj kulturen in v podporo svoji ženi (ampak to je že druga zgodba ). Ko je rodila, je rekla, da je to tako grozno in da ne bo nikoli več rodila, no, pa ni minilo par mesecev, ko je spet zanosila (načrtovano), tako da je res veliko na tem, da bolečino pozabiš. Se pač sprijazniš s tem, da bo bolelo, koliko bo bolelo, pa ne ve nihče vnaprej in zakaj bi se sekirali za nekaj, česar ne moremo napovedati... Sekirali se bomo takrat, ko in če se bo treba...

Bolelo bo. Koliko, je pa v veliki meri odvisno od tebe. Bolj, ko boš sproščena - predvsem psihično -  in se ne boš obremenjevala s temi strahovi, lažje bo tebi in otroku na poti na svet, saj boš lažje sodelovala, spremljala dogajanje v telesu in se nanj pravilno odzivala. Strahovi in bojazni namreč zelo zaviralno delujejo na porod, ovirajo krčenje in sproščanje točno tistih mišic, ki jih boš najbolj rabila.
Zato se tega bremena čimprej znebi in pojdi rodit, kot da greš na kavo. Isto povej tudi svojemu partnerju. Njegova sproščenost ti bo dobro dela.
(Bytheway: moj mož je bil tako sproščen, da mi je med popadki skoraj zaspal.  Res, da je bila ura dve zjutraj, ampak njegova mirnost mi je bila tisti dve uri vodilo in v precejšnji meri tudi anestetik. Edini. In zelo učinkovit.)
Nič bat!

takole ti bom povedala.ti se nič ne obremenjuj s tem kako bo.jaz sem se naprimer čist spijaznila s tem da bom pa morala roditi,če bom hotela spoznati mojo princesko.
do zdaj sem vedno mislila,da sem občuzljiva oseba,da mam prag bolečine nizko.letos julija pa sem presenetila samo sebe.rojevala sem 8 ur,brez svojih popadkov.čče je bolelo? ooo pa še kako.
v nosečnosti mi je veliko mamic povedalo(boš vidla vsaka bolečina se pozabi) in sem sama pri sebi mislila ooo tebi je lahko ker je že zatabo,mene še čaka.
ampak ko sem mojo punčko dobila na prsi in sem jo stisnila k sebi,ter ugotovila,da sem dobila najlešo punčko na svetu sem dobesedno pozabila na vsak popadek.
ker dragija ni bilo zdraven,ko naju je prišwl pogledat,sem bila že vese nasmejana in srečna in brez bolečin.prišel je po pol ure.-
ti se nikar ne sekiraj.če te je pa vseeno strah ,pa se lahko že prej zmeniš za epiduralno ali ultivo.
UŽIVAJ V NOSEČNOSTI.

Jst po previci povedano nisem pozabila bolečin od prvega poroda in zato tudi imam razlike 7 let med prvim in drugim . Drugi je rojen z epiduralno in tko bi šla lahko rodit še 10X. Očitno je moj prag res nizko

Tudi pri meni bo v drugo epiduralna ali pa ultiva. Ocena bolečin na lestvici 1-5, sigurno 6 . Mene je grozno bolelo, take bolečine še nisem nikoli občutila. Če ne bi bilo moža zraven, ne vem kako bi vse skupaj prenesla. Pa je trajalo samo 2 uri. Ne predstavljam si kako bi bilo, če bi bilo npr. 10ur.

Jst sem rodila lani oktobra. Poroda me je bilo zelo zelo strah, zato sem se že prej šle zmenit za epiduralno. Porod je trajal dve uri (od predrtja mehurja). Ko me je babica vprašala, kako bi ocenila bolečino od 1 do 10, sem ji preden sem dobila epiduralno ocenila z 8, po epiduralni pa z 4. Malo se je čudila mojemu odgovoru, a ne vem zakaj!  Mogoče sem v drugo rekla prevelko cifro.  Ne vem...
S pomočjo epiduralne sem imela zelo lep porod, tudi smeha je bilo.  Aprila grem spet rodit, pa imam kljub lepim izkušnjam s ta prvim porodom zopet prisoten strah. Upam na EA.

Moj porod je bil pa takšen. Ker sem malčico nosila zadaj (pri križu)  in zaradi tega sem imela tudi kar bolečine v zadnjem mesecu pred porodom, me je verjetno zato tako žgalo v hrbtu in sem res  čutila popadke.
Bilo mi je tako kot bi nekdo zakuril ogenj pod mojim hrbtom, in ker mi je že doma odtekla voda (3 dni čez rok), sem tam lahko le ležala: pa desni bok, pa levi bok. Baje se je vse za moj prvič zelo hitro odvijalo. Ob 7.00 odtekla voda, z rešilcem v porodnišnico, pa klistir in to....ob 9.30 sem bila v porodni, kjer me je začelo zvijati. To lahko občutim kot zelo močni krči -menstrualni, čeprav mene nikoli skoraj ni bolelo, ko sem dobila menstro....no kakorkoli, dobila sem polovičko injekcije v roko, kao da bo boljš, čeprav se mi ni zdelo, da je kaj. Pa maska, tudi ne vem, če kaj pomaga....samo tako utrujena sem bila že na koncu, da sem komaj še stegnila roko in namignila mojemu  naj mi jo poda...hitro sem se odpirala. Zelo prijazna babica in en pripravnik babičar je bil ves čas zraven....debatirali so stalno nekaj z mojim , in me ves čas spraševali, če bi rada kako limonino palčko ali kaj za namočiti ustnice...ponudil mi je celo masažo hrbta , ki sem jo odklonila, ker mi je šlo vse že krepko na živce, ko pa so mi povedali da sem odprta in da se bo začelo, takrat špa sem dobila še fuuul moči. Ene dvakrat sem potisnila, in čisto nič čutila, v primerjavi s prejšnjimi bolečinami in ob 14.06 je bila moja  zunaj....res super...bolečine takoj pozabiš....je pa res da sem dolgo govorila da ne grem več rodit, in da bo edinka, je itak materinski nagon in želja po dojenčku močnejša....
Zdaj sem nosečka polnih 26 tednov, in se malo že sprašujem kako bo tokrat...razmišljam o epiduralni, a je moj striktno proti, ker pravi da se boji da bi falili pri vstavljanju in ga ne morem prepričati...skratka se skregava, če načnem to temo. Vem da je to konec koncev moja odločitev, in mislim da bom kar brez epid.šla tudi tokrat, seveda razmišljam tako: če je šlo v prvo tako gladko in hitro, bo zdaj še hitreje...je pa res da takrat razmišljaš samo to, da se ne mučiš samo ti, ampak še nekdo ki gre skozi te kanale in hoče čimprej ven....

Zato pa: sodeluj, bodi sproščena, dihaj in potrpi....ti pa samo povem, da je bilo pri moji sestri, ko je že 2x rodila, vse daljše, in mučno ker ni sodelovala, v času popadka, je stiskala, namesto da bi bila sproščena da bi se tako hitreje odpirala, in niti na dihanje ni mislila....mislim da je to res vse pomembno in da ful vpliva na dolžino poroda...

Naj ti čimprej mine čas v porodni, vedi pa da je to res najlepše ko lahko objameš svojo štručko in se čudiš kako je to sploh bilo noter v tebi, in tako nebogljeno gleda okrog....
komaj čakam marec...sem res neučakana....

Seveda popadki bolijo, vendar to ni nekaj nevzdržnega. Meni je bilo najhuje, ko sem imela popadke (umetne) na minuto. In ob vsakem popadku sem si mislila: zdrži ta popadek, ker najhujši šele prihajajo, pa saj bo kmalu spet na vrsti premor. In s to mislijo v glavi sem bila potem seveda prijetno presenečena, ker hujših popadkov ni več bilo, po vsakem popadku pa je sledil premor (proti koncu so seveda vedno krajši), ko te nič ne boli. Je pa res, da je pri meni porod trajal samo 6 ur, to je od začetka prejetja umetnih popadkov (svojih nisem imela) pa do konca. In ti premori so mi bili prava motivacijska bilka, do katere moram pregurat

Tako, da se strinjam s predhodnicami, ki pravijo, da je veliko odvisno od psihe. Pri tem ne mislim, da se lahko psihično pripraviš, da te ne bo bolelo, temveč, da se psihično pripraviš, da te bo zelo bolelo, vendar da te bo tako bolelo samo do naslednjega premora med popadki. Pri vsakem popadku si tako zastavi, da ga "preguraš" do naslednjega premora. meni je vse to zelo pomagalo.

Moja izkušnja je pa taka: ko se je bližal datum poroda sem bila tako živčna, strah me je bilo kot pesa. Ker je sestra imela zelo hud porod (30 ur so jo mantrali, lahko bi umrla oba, za carskega je bilo prepozno, imela je nalomljena rebra...) sem mislila, kaj če umrem kaj ko bi napisala oporoko... ja res ko se tega spomnim.
Rojevala sem 12 ur, bolelo kot 100 , čeprav sem imela epiduralno imela moža ob sebi, ker če ne bi znorela. Babico sem imela zakon, ubogala sem jo kar mi je svetovala in vam povem, da ko je bilo vsega konec sem bila najbolj srečna mama na svetu. Ko sem rodila so mi živci popustili in sem se nekaj časa samo jokala, nisem mogla nič povedat tresla sem se in jokala. Ko so mi pa Jana položili na prsa je pa bil občutek nepopisen.

Ne vem, mogoče pa se bom kdaj odločila še za enega otroka. Zaenkrat nisem pripravljena. Ja pozabiš ne, ampak je otrok tisti ki poskrbi da o tem nimaš časa razmišljat dokler se zgodba ne ponovi. 

< Sporočilo je popravil botrca -- 29.11.2008 21:35:17 >

_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.