Podobno kot je opisala botrca je bilo pri meni. Porod je trajal 13 ur - brez kakašnih umetnih dodatkov za lajšanje bolečin - no, tista maska, ki je bila bolj kot ne "blažev žegn". Tako, da bi porodne bolečina ocenila z najvišjo oceno. Še malo pred koncem sem rekla, da se tega ne grem več, da bomo imeli samo enega otroka, pa sem si kmalu premislila in čakamo drugega člana (razlika med obema bo pa majhna). "Nagrada", ki jo dobiš ni nič v primerjavi z bolečinami, zato bom tudi v drugo nekako preživela. Če bom šla še tretjič v to (še kot fant in dekle sva si želela tri otroke), pa nisem še čisto prepričana...

Po moje gledaš na porod in bolečino ob tem z napačnega zornega kota. Ti gledaš, koliko te bo bolelo in kako boš to prenašala - torej avtomatično bolečino postavljaš na prvo mesto. Verjetno bi bilo oblje, če bi se osredotočila na to, kako boš ti, tvoj razum v tistem trenutku NADZIRAL bolečino in telo, torej ti moraš biti šef in bolečino sprejeti kot dobro.

Ja, boli, zelo boli, mene je bolj bolelo samo, ko sem imela vneta ledvica, ampak tam je bolečina ostra in je trajala en teden .
Pri porodu se bolečina stopnjuje - to je fajn, ker se navajaš počasi, lahko dihaš, hodiš (zelo priporočam, zaradi gravitacije). Bolečina tudi ni konstantna. Je topa in prihaja v sunkih. Ko popadek popusti, tudi bolečine ni. Kot da se nič ne dogaja. Ne tako kot pri zobu, kjer te boli konstanto tri dni . Popadek se stopnjuje in lahko s svojo glavo nadziraš porod, vzameš popadek kot projekt, ki ga moraš speljat, je težek, boleč, dolg, ampak na koncu prinese en zelo lep rezultat.

Zaupaj vase, v svoje telo ter naravo, ki nam je dala možnost rojevati. V sebi imaš veliko več moči, kot pa se trenutno zavedaš. Pojdi v porodnišnico prepričana, da zmoreš. Ker zmoreš.

glej,veliko je osvisno od tebe same,al te je strah,imaš nizek prag  bolečine....
jaz sem prvič rodila 6let nazaj,rodila sem čez rok,in je potekalo vse skupaj boljš kot sem si predstavljala.
z vsako,ko sem se pogovarjala kolk časa je rojevala je bilo povprečje 5-6h,pa sem bila pripravljena na najmanj tolko.
men je verjetno pomagal visok prag bolečine-ker sem babico mal pred izstisom vprašala,kdaj naj bi najbolj bolelo -mal me je čudno pogledala in se nasmejala
pri men je bil "najbolj" boleč iztis,drugače pa nič posebnega-jaz bi dala tukaj oceno 2.

v eni uri je bilo vsega konec-to je tud od razlogov,da se nisem fejst namatrala.verjamem,da je dost bolj mučno za tiste,ki se ne odpirajo,kljub močnim popadkom-te so dost bolj izčrpane in bolj intenzivno doživljajo bolečine...

v vsakem primeru, pa želim tebi in vsem ostalim  čim manj strahu in čimlažji porod

_____________________________

kdor čaka ,dočaka?

Brez veze da sploh sprašuješ kaj takeg..vsaka ženska je zgodba zase..

Jaz za sebe lahko rečem le, da sem imela zelo težek porod in me še nikdar ni tako zelo bolelo kot takrat..rodit sem šla res brez straha in obremenitev saj sem si vedno govorila da če so vse do zdaj rodile bom pa ja še jaz..no..zdaj razmišljam drugače..naslednjega poroda me bo strah kot hudič..ampak naj še enkrat poudarim..vse je odvisno od same ženske in situacije..tudi dva poroda pri isti ženski nista enaka..

moja ocena: 5 od 5

Jaz sem si vmes govorila, da moja bolečina ni nič v primerjavi s tem, kako se moje malo dete mora truditi, da pride ven, in kako zelo ga mora biti strah. In kakšen kraval zganjamo okrog mene, medtem ko on tam notri vse zna sam, po naravni poti.

Točno to sem jaz rekla.. Eno uro pred koncem sem kar hotela babici reči, da se predam, da jaz ne morem več tega in se ne grem več- stop!
Tut jaz priporočam partnerja zraven, ker se počutiš bolj domače. Pa da še kakšno umes rečeta in da ti vlaži usta z vodo.

Aja, pa umetne so mi dali, ker sem se prepočasi odpirala.. in potem pride zdravnik mimo, pa me poboža po glavi in reče: ti kar lepo poslušaj in ubogaj babico. Tko sem postala živčna, da če bi lahko, bi mu dala tak šus okrog uh  Sm si mislna: ja ti že veš, kr si že tolkokrat rodil, ane?!
Zdaj se pa samo še smejem tem mojim foram    

< Sporočilo je popravil poli* -- 1.12.2008 14:14:42 >