Nič kaj realnega, to tudi jaz vem.
Drugače pa, glej, Šraufek - nisem brez znanja angleščine, ampak sem brez znanja strokovne angleščine. Jaz s tem, kolikor znam, lahko brez problema živim v angleško govorečem kraju, ampak npr. za neko nepremičninsko pogodbo, kjer je polno meni neznanih izrazov in besednih zvez, bi pa pač potrebovala pomoč. To je primer. In nič sramotnega. Glede na mojo "izobrazbo" znam zelo veliko.
In ja, izobrazba - ogromno služb je, kjer izobrazba ni pogoj. Ne ciljam visoko (a la american-dream varianta), ampak bom iskala samo službo, ki mi bo omogočala dostojno preživetje. Če to pomeni metla, bo pač metla - nekje je treba začeti. V končni fazi pa v teh treh letih še vedno lahko naredim tisti bebav maturitetni tečaj, katerega se spravljam delat že dve leti. In vozniški izpit, *ebemu vraga. In še kaj, no, pa saj niti ni pomembno. Ne odhajam zdajle, v tem momentu.
Dva otroka pa ne vidim kot oviro, ampak kot dodaten izziv. Če zmorem tukaj, bom zmogla tudi tam. Ljudje, ki ne verjamejo sami vase, pač nikjer na tem svetu ne bodo zadovoljni in jim zagotovo ne bo uspelo nič, kar si zadajo. Razmišljam pač optimistično, ker vem, da če se mi dejansko zalomi, se imam kam vrniti. In bom zadovoljna s tem, da bom poskusila. Ne bom si imela česa očitati. To mi je pa najpomembnejše.