IZVIRNO SPOROČILO: andrejaboris
Pa ko imaš otoka te marsikaj preseneti, ne samo glede hrane. Vsega ga ne moreš ubranit. Tut ko ga bo čebela 1. pičla, ne bote vedle, če je alergičen al ne... Saj pravim, življenje je polno presenečenj, sploh ko imaš otroke. So pa pozitivna in negativna!
No tole si pa res lepo napisala, življenje je res polno presenečenj in nikakor jih ne moremo vsega ubranit, pa če si še tako želimo. Js sem tudi Tiborju začela dajati navadno mleko okoli 8 mesecev, s tem da ima za spanje še vedno adaptiranega, toliko da porabimo, kar imamo doma na zalogi.
Glede privajanja otrok na vrtec je pa tako, da smo v veliki večini starši tisti, ki se ne privadimo. Če boš mislila, da je otrok "bogi", ker mora v vrtec, se bo tudi sam tako počutil, ker bo takšne občutke zaznal pri tebi, pa če si še tako mislimo, da jih ne. Otrok se navadi, veliko prej, kot starši. In če otroku pri tem ne daš izbire, se navadi še prej. S tem mislim, da se zavedaš, da ga predajaš v dobre roke, da si bo v vrtcu poiskal prijatelje, izrazil svoj jaz, se veliko novega naučil in poskusil, imel možnost izražati svojo usvarjalnost na različnih podočjih...da mu niti slučajno ne bo dolg čas...če se ti sprijazniš s tem, bo otrok jemal vrtec kot nekaj dobrega. Verjamem, da se je že katera izmed nas znašla v situaciji, ko si nekam ni želela, pa je vseeno morala, ker ni bilo druge izbire...konec koncev iz vsake situacije odnesemo dobre in slabe izkušnje. Da pa bo nekaj časa verjetno jok, to je normalno...ampak tudi to mine, ko otrok spozna, da se starši vedno vrnejo po njega, kot oblubijo. Svetujem ti, da otroku poveš (četudi misliš, da ne razume) - doma, zakaj gre v vrtec, kaj vse bo lahko tam počel, da mu vedno poveš, kdo in kdaj bo prišel po njega - močno pa ti svetujem, da tega ne počneš pred vrati igralnice, ker potem je vse še samo težje. Ko boš imela uvajanje v vrtec, vzpostavi stik z otrokovimi sovrtstniki v skupini, igraj se tudi skupaj z njimi, ker bo otrok tudi preko tebe, lažje navezal stike tako z otroki kot tudi z vzgojiteljico. In še enkrat - otrok ni bogi, ker gre v vrtec, tam se bo imel krasno - bogi smo si starši, ker se šele takrat zelo močno zavemo, da si otrok širi obzorja in da res odrašča.
No to je moje mnenje.
_____________________________
Življenje je čudež, vsak dan znova!