Pozdravljene
!
Toliko se dogaja, da sploh ne dohajam. Tako se le javim.
Sem ravno s pregleda. Z otročkom vse OK. Končno se je obrnil na glavo
Sem pa slabokrvna, kljub temu, da že 2 meseca jemljem legofer (v tem času mi je še padlo) in sem dobila močnejše tablete.
Naslednji pregled: 1.9. , KG +13
Sem pa ostala dolžna Sončeklari in ostalim še poročati o tem, kaj je fizioterapevtka - med. sestra rekla o diastazi (razmak prednjih trebušnih mišic):
- Pravi, da ne smeš dvigovati težjih bremen (ja to je lahko reči, če nimaš doma 2.letnika!),
- Vsakič, ko vstajaš - iz strani oz. z boka in nikakor iz hrbta, ob tem pa nujno fiksirati noge (potegneš popek malo not, hkrati še mišico medeničnega dna, noge v kolenih skupaj in vstajaš, se obračaš, izstopaš iz avta...),
- Predlagala je tudi nošenje trebušnega pasu med hojo (medtem, ko ga imaš gor, nato še malo potegneš popek not (odmakneš od pasu) in tako treniraš te mišice),
- Med samim porodom je to lahko težava (a ne nujno!), bo pač babica pomagala tam držati trebuh... - le omeni babici v porodni sobi, da imaš diastazo. Če si že rodila in je bilo relativno hitro morda sploh ne bo potrebno, če diastaza ni prevelika.
- Po porodu pa nujno delati veliko vaj za to (menda dobimo navodila po porodu). Ne čakati ampak takoj začeti s tistim, kar je dovoljeno. Trebušnjakov pa nikakor ne!
Pa še tole - sem naredila preizkus še sama - ugotavljam, da sem si v dveh mesecih, ko sem precej prenosila mlajšega, ko je bil bolan in to sem do sedaj nadaljevala - poslabšala stanje teh mišic tudi sama in imam tudi špičast trebuh, če te mišice napnem
. Torej vse to tudi zame velja.
Lepo se imejte