Saj neki

_____________________________

Ela čebela

Moja želja je bla vedno da bi imela dva,sam na željo drugega bom očitno ostala samo pri enem otroku.Je pa res nikoli ne reci nikoli in resnično upam da  se mi želja izpolni po še enem otroku.


_____________________________

Ela čebela

Midva sva si oba želela 2 (verjetno zato, ker sem tudi sama imela samo 1 sestro, on pa samo 1 brata) in dva tudi imava (z majhno razliko), pa še par, tako da zdaj sva pa zaključila. 1 otrok se nama nekak ni zdel dovolj, več si jih pa tudi ne želiva, čeprav je moderno.  Moram pa tudi reči, da bi se verjetno dlje kot bi čakala za 2., težje odločila. Pri ta prvi mi prav nobena faza razvoja ni bila problematična, vse mi je bilo v užitek, pa vendar sem potem, ko je že lepo shodila, malo znala povedati, kaj bi rada ... ugotavljala, da je pa to vendarle bolj fino kot mali nebogljen dojenček, tako da sem, ko sem že bila drugič noseča, včasih že malo na tiho razmišljala "a se mi sploh da spet z malim dojenčkom ukvarjat" - pa takrat je itak bilo že prepozno.  Saj če so "pridni" ni problema, če so pa neskončne neprespane noči, krči, jok cele dneve ... pa ni ravno fino. No mi smo HB obakrat imeli srečo in smo jo (vsaj zaenkrat) odnesli brez neprespanih noči in brez krčev. Zdaj je ta 2. star 7 mesecev in "bojimo" se še samo zobkov.

Sama sem vedno govorila,da bom imela enega.Ampak po prvem je bla hitro želja po drugem...Potem bi še tretjega...Sta iz tega nastala dva Pa me še vedno ma,da bi imela še(ampak ne bom!!!)....Torej jaz sem druga skrajnost

Kaj pa vem zakaj imava samo eno....EMŠO .....narava delovnega časa...komotnost.....več faktorjev je.....

Sama sem edinka(pa nisem razvajena,prej obratno) vedno sem si želela in si še želim kako bi lepo bilo imeti brata ali sestro. Z možem imava dva otroka, za tretjega se nekako nisva mogla odločiti ali ja ali ne in ostalo je pri dveh. Danes mi je zelo žal ker se nisva odločila še za tretjega. Ne bojim sem nosečnosti, ne poroda, ne plenic. Otroke imam zelo rada in sem na splošno zelo materinski tip.

Imava enega sinčka, želiva si VSAJ! dva. Ampak glede na najine finance težko verjetno, mogoče bo pa čez nekaj let bolje, nikoli se ne ve.
Če pa denar ne bi bil problem pa bi imela 4

Tamika, pri meni je bil ves čas največji problem denar zato se nisem odločila za tretjega in danes mi je zelo žal. Če sem poskrbela za dva bi tudi za tretjega. Moje mišljenje.

Hojla!

Se strinjam z Miapio, meni se Kaya ne zdi egoistična, odločitev koliko otrok bo imela je samo njena. Konec koncev so vse naše odločitve povezane z našim egom. Jaz mirno lahko priznam, da se za svoja dva otroka nisem odločila zaradi njiju, ampak zato ker sem si sama želela otroke. Imam ju zaradi sebe, zato se mi zdi totalno neumno, ko kakšna mama kasneje očita svojemu otroku npr. kako je lahko tak do nje, saj ga je ona rodila in vzgajala in bla, bla.... Otrok ni prosil, da naj ženska zanosi in ga rodi, to je bila njena odločitev (in odločitev njenega partnerja). Pa če smo ravno pri egoizmu, bi se mogoče lahko o tem pogovarjali tudi v primerih, ko sta oba starša brezposelna, pa imata 10 otrok, saj "rabijo samo ljubezen", kajne? Nikogar ne obsojam, samo ne zdi se mi pošteno, da se Kayi očita egoizem.

lp

S. 

No, v takile situaciji sem sama pravkar.
Še kakšna 3 leta nazaj sploh nisem imela želje po otrocih. Potem se je nanekrat želja pojavila, nosečnost pa kmalu zatem. Zdaj ima mulček dobrih 15 mesecev, na poti pa je še eden, ki je bil spet planiran. Kljub temu se večkrat zalotim pri razmišljanju, a mi je vsega tega res sploh še treba. Posebej takrat, ko ima naš mulček svoje izpade...

--------------------
Jaz pa sem total materinski tip, ampak imam kljub temu še druge vloge v življenju. Trenutno imam enega 7- letnega otroka in če bo sreča mila, bom imela še sigurno enega (če ne dva) .

Meni se še dandanes zdi totalni čudež- roditi novo življenje !

Že samo zaradi tega me ni strah ne mojih let, ne plenic, ne neprespanih noči...ničesar. Ko pa zavonjam dojenčke, pa itak dobim tak tupi zasanjani pogled, da bi lahko v hipu zanosla, res !



_____________________________

ROŽICA

Najin sin je bil tudi dolgo edinček.Enostavno si nisva želela še enega.Pa vsi so nama govorili,zakaj nimava še kaj otrok. Midva sva že vedela,kdaj bo prišel pravi trenutek.Lani smo pa dobili dojenčka-punčko.Med sinom in hčerko je 8 let razlike.In je super.Ni mi žal,čeprav sva z možem bila že čist kamot,pol pa jovo na novo vse.Ampak se splača.

Naš mulček ima 7 let in jaz kar ne morem... Po eni strani si ful želim spet v plenice po drugi pa... Tamali je že tolko velik in samostojen 

Do 30. leta sem govorila, da nikoli ne bom imela otrok. Definitivno. pri tridesetih sem dovolila majhen odklon v tej smeri, da bi pa morda bilo fajn imeti otroka. Pri 31. sem rodila prvega in takoj bila pripravljena za še enega. Sedaj imamo dva, stara sem 36. Če ne bi moj emšo bil tako visok kot je, bi najverjetneje imeli še tretjega.

In če pomislim, da pred šestimi leti nisem niti hotela slišati besede otroci

V podobni situaciji sem jaz, le da jaz še nisem drugič noseča

Nal bo čez dober teden star eno leto, po eni strani si želim drugega takoj... Ko pa ima izpade, se pa tudi jaz zalotim pri razmišljanju, zakaj mi je treba to dat skozi še enkrat
No, ampak najbrž ne bo edinček. Verjetno bo zelo kmalu dobil družbo, da res ne padem čisto iz forme

zarečenega kruha...

Kaj pa vem...jaz bom najverjetneje ostala pri enem...imam nedonošenčka, tri leta sem garala,da je sedaj tak kot je...nekako mi je dovolj eden, saj ob današnjem tempu življenja komaj sebe dohajam oz. se bom lepega dne še prehitela, kje je šele otrok...

Glej, koliko otrok imaš je izključno tvoja stvar in vsak razlog ki ga imaš je zagotovo pravi, ker je tvoj. Sam lepo te prosim ne mi pa pisat, da je met tri otroke moda. Midva imava tri na dve leti razlike zaradi tehtnega premisleka in ob gledanju starejših dveh, kako se ujemata in kako se imata rada, ne pa zaradi mode, lepo te prosim.

Aluš, tudi jaz te bom podprla v tvojem mnenju, kalbo, ne bodi pa egocentričen, ker nihče ne pravi, da se ti ravnaš po modi. Meni osebno je tvoja odločitev tvoja osebna, moje mnenje pa je, da sta oba s partnerko ravnala kar se da odgovorno. S pravo razlikov letih, predvsem za ženske, ki jo priporoča vsak ginekolog. Je pa danes moderno imeti enega za drugim (beri: dobesedno), kar eno zmorejo, veliko pa ne. Daleč od razumnega je, da ženska zanosi dva, tri mesece po porodu. Za njo samo. Žal so otroci, ki danes živijo zgolj od ljubezni, reveži in bosi ter lačnih ust, jaz pa našim malim sončkom tega res ne privoščim.

_____________________________

Tri stvari so nam ostale iz raja: zvezde, cvetlice in otroci. (Dante Alighieri)

Jest sem tud mnenja, da ljudje brez zapletov pri zdravju in prvem porodu, ki ostanejo samo pri enem otroku presneto malo mislijo na svojega prvorojenca, pa tega nisem napisal, ker je javno to pisat neokusno. Vsak zase že ve, kaj je prav in nihče nima pravice pisat, da je to egoistično, pa nova moda pa nevem kaj še. Lahko si to misli, pisat pa o tem ni okusno.

Vsak človek razmišlja drugače. Za nekatere je imeti otroke kot da bi kupil nov avto, za druge pa velika odgovornost za celo življenje in tega se prav močno zavedajo. Lahko imaš porod in po tem vse brez zapletov, pa imaš samo enega otroka iz milijon razlogov. Drugi imajo pa nešteto otrok iz milijon svojih razlogov. Sploh pa ne vem, zakaj se obsoja tako ene kot druge. Jaz osebno bi imela deset otrok, če mi jih ne bi bilo treba roditi in če bi mi nekdo dajal finančne injekcije. Tako pa bova z možem ostala samo pri enem otroku iz tehtnih razlogov in verjemi, da sva o tem temeljito premislila. Kot edincu pa moji hčeri ne bo manjkalo ničesar in nikoli ne premišljujem, da sem do nje nefer, ker ne bo imela brata ali sestre. Meni ni manjkalo nič.

_____________________________

Tri stvari so nam ostale iz raja: zvezde, cvetlice in otroci. (Dante Alighieri)

se mi zdi, da mi 2 otroka jemljeta veliko več energije, kot sem jo sposobna sproti proizvajat, pa sem sposobna velikih naporov,...

in,... vsak se ima pravico odločiti, da bo imel samo enega otroka... ne glede na zdravje in gmotnost.

Seveda, vsak sam odloča o svojem potomstvu in vsaka odločitev, ki se njemu zdi pravilna je prava. Zato sem že rekel, da je sporno pisanje takšnih mnenj.

kalbo, tvoje mnenje je tvoje in ga spoštujem.
jaz pa sem podala svojega. napisala sem točno tako kot mislim.