IZVIRNO SPOROČILO: elaaa
Pozdravljene!
Za mano je peklenskih 24 ur in malo manj peklenskih 15. V sredo ob 18ih sva šla z
po lesenih stopnicah v copatih iz blaga, da mu v kuhinji naredim večerno kašico. Točno se niti ne spomnim kaj in kako, po rekonstrukciji je bilo nekako tako. Meni je spordrsnelo in zapeljala sem se. Padec na ledveni del, hrbet, roko in ko je moja roka udarila ob stopnico sem
... spustila. Sekunda in spomnim se samo
udrarca z glavo ob stopnico. Panika ... jok (oba) ... telefon ... partner... urgenca. Čeprav je v roku ene minute začel jokat, sem vztrajala, da greva na urgenco. Med prvevijanjem se ni uprl na noge. Lahko zaradi a) poškodbe glave b) poškodbe hrbtenice, c) krčevitega joka d)drugo.
Ob priliki naj pohvalim delo zdravnikov na urgenci. Bili so res prijazni od sester dalje ... Tudi ljudje (poškodovani), so bili uvidevni in so po 5 min že komenitrali, da je treba otroke naprej vzet in kaj toooook čakamo. Res lepo, a so se tudi zaposleni hitro in lepo ukvarjali z nami.
Slikali so mu glavo in naju obdržali na opazovanju. Jaz sem bila fizično dobro, psihično pa čisto na tleh, ker so se mi že prikazovali najhujši scenariji. Ponoči se je
zbujal na 10 do 20 min, ko pa je ravno zaspal je ali deček v sobi zakašljal in ga zbudila ali pa je bila urna kontrola pritiska in ga je sestra zbudila. Jok! Spala skoraj nisem.
Z glavo je dobro. Upam, da res! DR. sem vprašala, kaj je lahko narobe, ker se mi ne opira na obe nogici, ko ga držim pokonci, ker do sedaj je naredil čisto trde in se uprl, da si ga komaj posedel. Rekel je, da je razdražen, mal v šoku ... Vztrajala sem, da se malo upre le na desno nogo, levo pa ne. Prišel ga je še enkrat pogledat in ga dal na slikanje....
...zlom stegnenice. Naj se sliši še tako kruto ampak meni se je odvalil kamen od srca. Da le ni glava ali hrbtenica.
Po tem podatku najhuši scenarij: tri tedne v bolnišnici z gibsem okoli medenice in cela nogica na natezalnici. Malo manj hud scenarij: noga v gibs ali longeta in domov. Najlepši scenarij: slike narobe kažejo. No zgodil se je drugi. Sedaj sva doma, moja bubica pa ima longetko na levi nogici. Šmrk. Ni ga prijetno gledat, a samo da ni najhujše.
Sem morala dat iz sebe, kakšna mama sem. Namesto, da bi bila njegov angel varuh, pa takole - to je bilo moje razmišljanje prvih 24 ur. Sedaj, ko je najhuje mimo pa pravim: Nikol ne veš kaj in kje te čaka. Tako sem pazila, nikoli sam na previjalni, na visoki najini postelji ... vedno varno ... in pol se vržem z njim po stopnicah. Nesreča nikoli ne počiva!
Lep dan.
Men so kr solze prše na oči k sem tole brala....groza...že nama k je prejšnji mesec padu iz postelje, sva bla oba čist prestrašena, tole je pa...nimam besed. Upam, da boste čimprej okrevali tako fizično kot psihično. Take nesreče res nikoli ne počivajo.....
No pri nas je bla včeraj patonažna glede hrane. Sem ji rekla, da nič noče jest in da sem do sedaj probala samo zelenjavo. Pa mi je rekla, da nej za kosilo mu dam kaj bolj okusnega, da mu naj mal čebulce dam vmes pa peteršilja in česna, pa sem rekla, če je treba tut to probat za alergijo, kot ostalo zelenjavo, pa je rekla da ne
Pa da mu naj kar začnem kuhat sadje, jabolka in hriške pa surova banano zraven in mu naj dam kar dopoldansko malico. Ne vem, če bo kej pojedu glede na to da za kosilo nič ne poje. Kakor sem jest slišala je treba najprej kosilo uvesti v celoti potem gremo šele na malice...zdej sem že čist zmedena.
_____________________________
Vi ste naši mali sončki, ste kot lučke v temi,
veter z juga, ki na krilih ptic, zimo proč podi.