oblačila - na začetku sem jo oblekla v en rokav več, kot sebe, konec junija je že bila v kratkih rokavčkih, potem pa kmalu v kratkih hlačkah in nogavičkah. te je imela kar vedno.
je pa tudi tako, da so si otroci različni in naša je precej topla. je bolj po atiju, ne po meni, ki me hitro zebe. pa saj se otroka potipa. no, sedaj je oblečena nekak tako kot jaz. sploh ker smo brez pleničk in nima več bodijev, ampak spodnje majice, tako da je takoj en rokav manj. sam za v vrtec ji ne morem bodija dat, za doma jih pa še ponosimo. v nedeljo, ko smo šle ven, je imela oblečene žabice, pajkice in trenirko, pa škornje zimske, zgoraj pa bodi, puli in jopico pa bundico, pa vam povem, da ji je bilo vroče. sam kaj ko je bilo -12. ko smo šli na kavo, in sem ji slekla bundo, je takoj sama slekla še jopico. no, pa ni bla neka debela jopa, da ne bo pomote.
poleti je res tako, kot je rekla absolventka - raje mal manj oblečeš, ker je itak vedno kaka dekica pri roki. oz če je otrok mrzel, se mu obleče še kako jopico. o tem, kako so babice komplicirale, pa ne bi...
itak je še sedaj ne znam čist prav oblečt... (no, tega moja mami ni rekla, če me razumete... )
dej bolj obleci, ej, preveč je oblečena, daj ji kapo. daj to... potem sem pa rekla, da bomo že. po svoje. in naj ne komplicirajo, ker mi ne pomagajo, ampak me delajo živčno. je pomagalo...
njeli - oooo, full lepi voziček. super
ninasiki - o bogi, upam, da se pocajtate čimprej. no, meni srčka posluša vsakič na pregledu, kar je v končni fazi minimalno, glede na to, da mi dela full malo UZ. o pa full dobr, da ste že pri koncu z gradnjo. mene vse to še čaka, ja.
no, varstvo. pa saj jo dam v varstvo, mami ali tašči. in tud jo dajo spat, ampak ko se zbudi, sem že doma. par dni zapored pa... hm, se že psihično pripravljam. no, bo pa doma, pri atiju. ampak bom mojemu zabičala, da ma, da je pri njemu in ne pri tašči, ker mu drugače vrat zavijem. no, ne dobesedno, ampak... dopoldne je vrtec, popoldne jo mora pa on met čez. itak bosta k men pršla, pol pa počas domov, pa jest, pa se umit in spat. bom preverjala. bom tečna žena...
sem smotana? ma ej, na začetku sem bila full sama s tamalo in če sem šla v trgovino, je reku moj, da gre kar on. ne, grem jaz, ti boš pa teh par minut s tamalo. pač ok, bilo je poletje, delo, moj je zagret vinogradnik (prodaja in mora delat po pravilih), pa še en kup dela okol, čeprav ni kmetije doma. prav, naj dela, ampak tud otroku se bo mal posvečal... ampak sem pa popizdla, ko sem prišla domov, in tamale ni bilo pri njemu. sam da sem odpeljala, je bila že tašča dol in je tamalo odnesla. ej... ma pismo, prid kadar češ, ampak ne takrat, ko veš, da mene ni in da ima tamala celih 15 minut atija zase. sem pa vidla, ko sem pozabila denarnico in sem prišla nazaj domov jo iskat, po kaki minuti, več ne, pa je bila že dol. sem mu to tud povedala. da ga ni sram, da ne more 1* na teden ON SAM met otroka za 15 minut. več res ne, ker je bilo do trgovine 3 kilometre, še ne, pa z avtom sem šla.