Dan!
Pri nas kot zmeraj pestro. Tamali je malo pri naših, itak imava samo 5 minut peš do njih (res je fajn, ko imamo tako skupaj hiši), jaz sem pa presadila ene narcise, pa malo pločnik pometla, drugače pa sploh ni zunaj za bit. Ta veter je tako mrzel in še kar močno piha. Zdaj pa grem delat špinačo, pire in hrenovko za tamelga (že zjutraj je to hotel jest
), nama pa picoooooo. Tako se mi je lušta, njami. Se mi zdi, da zadnje čase res veliko pojem. Včeraj se mi je moj kar čudil ob kosilu, sem zmazala več kot on, pa me je dobesedno pol manj skupaj kot njega (imava razmerej 98 proti 51
- nu upam, da bo pri tem ostalo tudi po porodu).
Bolniška - če ni res nujno, je ne koristim. Upam, da mi ne bo treba nič v bolniško. Pri 1. N sem delala kot študentka do konca (sicer pri mojem možu), na PDP sem imela pa še tazadnji izpit in konzultacije pred zagovorm diplome (no, ta se je zavlekel tri mesece po porodu). Bila sem zelo aktivna, sploh ne vedela dobro, da sem noseča. Bila pa sem tri leta mlajša in se kar pozna. NIti na pamet mi več ne pride, da bi po 30. imela še kakšnega otroka ... da bi pa takrat imela prvega, o ne. K sreči sem imela možnosti to opravit v skoraj prvi polovici dvajestih.
Samo tega še pa konc, ker se več ne vidim sredi tridesetih med kupom plenic.
Dopust - bomo šli, če ne bo kaj narobe. Sicer še ne vem kam, najbrž kam blizu slo meje.
Znaki - utruuuuuujeeeeenooooost in občasne slabosti, seveda pa mozolji in suha koža. Sam kolkr se spomnim, sem tiste čudne slabosti prvič dobila nekje v 8. tednu, pa do 12., 13. tedna. Pa ni bilo sile in upam, da bo tudi torkat tako, ne bi se pa branila, če jih sploh ne bi bilo.
Porod - prvič z EA, tudi tokrat se bom zanjo odločila, mi je bilo zelo kul, nobenih bolečin, samo "kakat" sem šla na koncu in to je bilo to.
Imejte lep dan pa mal ven pojdite, se preluftat, prav paše.
DIjo!