Najki, držim pesti v petek! koliko pa sploh pride amnio?
noseča babi, fajn, da ti delajo preiskave, vse upamo, da ac ne bo potrebna (ne pri tebi, ne pri nas)... Pa čestitke! Svaka čast, da sta se pri 40ih odločila za še enega, nama se je že zdajle zdelo, da nama čas v grlo teče
. Se mi zdijo mamice pri 40ih ful pogumne, ker je vseeno malo težje vse skupaj - najprej vse preiskave, pa tudi potem dojenčki so naporni in še naju včasih stisne, če bova zmogla 3, pa sva malo mlajša... Tako da klobuk dol! Se bom nehala sama sebi smilit, hehe.
tadea, super, da so bili vsi navdušeni. Pri nas vejo moji (lubi, otroci in moji starši, pa brat, sestra pa še ne) in par naključnih ljudi (vzg. v vrtcu, recimo - težko je skoz lagat, zakaj si zelen ko stena...)
V bistvu pišem zato, da mi poveste kaj si mislite o amniocintezi...ampak najbrž ste še vse ful premlade user posted image ...in kam na nuhalno. A katera pozna dr. Rant v Dravljah?
maximami, jaz grem v Dravlje, mislim, da tudi k Rant. Nisem še bila pri njej, tako da nimam pojma. Se pa zmotijo še največji strokovnjaki, večinoma pa vsi prav povejo. Jaz sem bila 2x pri različnih: prvič pri Strah, drugič pri Tul, žal pa se je Strah preselila v Domžale, Tul pa skoraj ne dela več v tej samoplačniški ambulanti, ker ima preveč dela v bolnici. Tako da grem zdaj pač k tej, ki bo tam, na začetku dopustov nimaš ravno ful izbire

. Pomembno je, da je nuhalna svetlina čim manjša, če je manjša od 1, potem je to izredno krasen rezultat, pa zelo fajn je, da se vidni nosna kost - ta je namreč pri navadnih otrocih v 12. tednu večinoma že lepo vidna, pri Downovčkih pa še ne, ker imajo tudi sicer potem tak mali nosek, če se mogoče spomniš, kako izgledajo. Pa premer glavice je navadno pri downovčkih manjši, ampak se preveč prekrivata, tako da ni meje, da bi lahko rekel, kje je glavica premala. Potem so še druge meritve: velikost stegnjenice (femur) itd... Vse to, pa tvoja starost potem da verjetnost, koliko možnosti imaš statistično, da dobiš downovčka.
Veš za 100% pri ns ne, pri ac pa skoraj 100%, ker dobiš kariotip (dobesedno ti zrišejo genom tvojega otroka in se seveda vidiš, če je kak kromosom viška - tam tudi za ziher zveš za spol.)
Tako da če imaš visoko tveganje (pri nas je uradno to ocenjeno 1:300, za tako tveganje tudi stroške plača država), potem je fajn it na ac, čeprav je to invaziven poseg, kjer je 1-2% možnosti splava zaradi samega posega, tudi če je plod zdrav. Kar se mene tiče, bi šla verjetno tudi prej - pri tveganju 1:1000 verjetno bi že šla - ker sem pač do zdaj imela pri obeh zelo nizko tveganje: pri taveliki 1:9000, pri tamali pa po ns 1:7000 (čeprav je imela enake mere, samo jaz sem bila starejša), potem ko so verjetnost skorigirali še z dvojnim hormonskim testom pa je bil rezultat super 1:14000 in sem si kar oddahnila:).
Jaz sem o ac že precej razmišljala, ker je ravno zadnjič morala it ena prijateljica (je malo starejša)... In ker poznam eno (drugo) mamico, ki je imela tveganje na ns 1:1000, pa rodila Downovčka - pa če tako gledaš, je imela samo en promil (desetino procenta) možnosti, da se to zgodi. Danes je sicer vesela, da je tako naredila, ker sicer verjetno ne bi imela tega otročička, ga pa ima seveda zelo rada

. Dobra stran tega je, da tisti downovčki, ki jih ns ne najde (tistih 10%, ki jih spregleda, kot tegale), so navadno manj prizadeti in se lahko lažje vključijo v družbo. Tako da je težko bit pameten...
Sama pa sem v malo drugačni situaciji, ker že imam 2 otroka in bi rada mislila tudi nanju... Čeprav po pravici povedano, ne vem, kaj bi naredila... Ampak vsaj vedela bi pa rada za 100%, če ne drugega, da se pripraviš pred porodom. Če bi imela zelo visoko tveganje in bi potem ac potrdila, bi verjetno vseeno prekinila, ker so taki otroci navadno precej prizadeti in v veliko primerih umrejo v prvih 2 letih. Tega pa ne bi prenesla. Če bi mi en zagotovil, da bo moj downovček živel srečno 40 let, bi ga imela. Samo vem, da realnost ni glih taka... In kakor je težko, je to, da bi punci izgubili bratca ali sestrico še težje... Tako da odvisno od tega, kako bi vse skup zgledalo...
Tako da sva se midva že precej pogovarjala o tem in sem nekak prišla do zaključka, da najprej je itak pregled - dokler ne vem, da je dete živo in srček dela, je itak brezveze mozgat karkoli. POtem ns in dvojni hormonski test. če bo ns ful slaba, grem na ac. Če bo ns nekje vmes, bom šla na še eno (meritve se lahko precej razlikujejo in tudi en človek ne zmeri 2x isto, zato je fajn tu met drugo mnenje, če ni glih ful veliko tveganje - takrat itak veš, da je nekaj narobe, ker težko ful sfalijo). Če se bo rezultat po hormonskem testu lepo popravil, potem si bom oddahnila, če se bo poslabšal, grem pa na ac.
Aja, stara sem pa 33 let in so me ta leta kar malo skrbela, čeprav še nisem tako stara- ampak vseeno vem, koliko se mi je dvignila verjetnost med puncama, pa je bilo komaj dobro leto razlike... Zdaj bo pa 3 več kot pri tamlajši. Tako da se rajši pripravim na neke ne ravno blesteče rezultate... Ne vem, če ti je to kaj pomagalo...
PS: meni je še vedno slabo