No, sama imam pozitivno izkušnjo z dojenjem. Žensko telo je v prvi vrsti ustvarjeno za dojenje in rojevanje, zato tu načeloma ne bi smelo biti težav - seveda se lahko pojavijo, kadar je otroček nedonošen, zaradi drugih zdravstvenih težav oz. omejitev matere ali otroka, verjamem pa, da mnogo lahko pripomorejo tudi razne prazne čveke in nepodpora okolice.
Opazila sem pa, da so mnoge mamice, ki dojijo, nesigurne vase in v naravo, kajti na dojki ni merilnika, s katerim bi preverjale, koliko otrok poje, zato marsikatera sklene, da nima dovolj mleka, da mleko ni dovolj kakovostno, čeprav otrok lepo raste in je zadovoljen. Tako raje posežejo po steklenički, ki ima merilo ...
Verjemem, da adaptirana mleka v določenih situacijah rešijo kar nekaj življenj, a po drugi strani se je treba vprašati, kako so to težavo reševale ženske 100 let nazaj. Seveda je večina dojila, ker je to preprosto naravno, tista redka, ki zaradi kakršnih koli razlogov ni mogla, pa so njenega otroka dojile ženske iz okolice, saj so bile skupnosti bolj povezane. Dokumentarni film, ki ti da kar nekaj novih iztočnic, pogledov, kar se tiče dojenja, je Nadomestne dojilje (http://www.napovednik.com/tv5755063_nadomestne_dojilje_our_lives_other_people_)
Druga stvar, zakaj je adaptirano mleko tako v modi, pa je seveda čas kapitalizma. Čas, ko je denar več vreden od našega zdravja in zdravja naših otrok.
Še ena stvar okoli velikosti dojk in dojenja: ni povezave. Gre še za enega od mitov. Tudi meni je mama rekla, ko sem bila prvič noseča, da itak ne bom mogla dojiti, tako kot ona ni mogla, ker (kao) male joške - veliko mleka, velike joške - malo mleka (prej D, sedaj E košarica). No, nisem se dosti obremenjevala okoli tega, tudi neke fanatične želje nisem imela po dojenju, pač le naravno in edino logično v normalnih razmerah se mi je zdelo.
No, in sedaj dojim že več kot polnih 18 mesecev. Tudi mama mi je enkrat vmes rekla, da zgleda ene reči, ki se govorijo, ne držijo, ter da njej ni nihče povedal, kako se to dela, da je mislila, da mleko kar takoj v velikih količinah priteče itd.
Saj ne, da je nam kdo kaj na veliko razlagal, a razlika med nami in našimi starši, mamami, je, da imamo mi, me, na voljo veliko več uporabnih informacij, s katerimi se lahko že vnaprej pripravimo na določeno situacijo (ne le dojenje). Seveda je ob preveč informacijah pri nas vseh kdaj tudi kakšna zbrka, a tako je ...
Dobro je, da se o dojenju bere preverjene strokovne članke in ne neke čveke, kajti tako se lahko naredi več škode kot koristi. Eden od napotkov je slovensko društvo za dojenje (http://www.dojenje.net/), kjer je na voljo tudi nekaj svetovalk za vsakršna vprašanja v zvezi s tem.
Ne obsojam mamic, ki zaradi kakršnih koli razlogov ne dojijo - vsaka se odloči po svoje ali pa je primorana tako narediti. Lahko pa le povem, da kakor je po eni strani dojenje opevano, tako je po drugi strani omadeževano.
Opevano je točno do enega leta, potem ko otrok prestopi to starost, pa ni več družbeno sprejemljivo, čeprav mnogi svetovni pediatri priporočajo dojenje do drugega leta ali dalj.
Sama se trenutno spopadam s tem. No, saj ni tako hudo, ker imam debelo kožo, ampak se mi zdi res neprimerno, da mi vsak tretji predava, da sedaj bo pa treba zaključit, a bom otroku zizo še v vojsko nosila itd. Si kar predstavljam, kako se bodo ti dobronamerni komentarji stopnjevali, ko bodo izvedeli, da sem noseča.
Ker se oba (otrok in jaz) še vedno dobro počutiva ob dojenju, ne vidim razloga (tudi Pušenjak mi je tako napisal), da bi kaj spreminjala. Če bi meni ali njemu postalo to vnapoto, je seveda jasno, katera smer je logična.
Pri letu in pol so naši čmrlji še vedno čmrljčki, čeprav so mnogokrat zaradi sistema (službe, vrtci itd.) prisiljeni hitreje odrsti in biti vključeni v dejavnosti in družbe, ki bi si jih izbrali kakšno leto kasneje. Meni se zdi super, če je seveda možnost, da se otroku v prvih letih omili korake v veliki svet. Na tak ali drugačen način.
Uh, sem se razpisala, a sigurno sem še kaj pozabila.
V glavnem vas pridno berem in tudi sama odštevam dneve do NS, ko bom spet malo bolj zadihala.
Vsem vse lepo!