IZVIRNO SPOROČILO: patrino
IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa
IZVIRNO SPOROČILO: patrino
IZVIRNO SPOROČILO: liliana
IZVIRNO SPOROČILO: patrino
Lahko je še tako rečeno, da so ljudje lahko inteligentni tudi brez izobrazbe, se človek vpraša po njihovi inteligenci, če zaradi njihove neizobraženosti delajo za tako male pare, da komaj preživijo družino oz. še to ne.
A se to sprašuješ kot izobražena ali inteligentna oseba......?
Eh, Lili ( zrezala izven konteksta spet), kot človek, ki ve kako težko je dandanes živeti že ob izobrazbi ne pa še brez nje.
Kako težko pa naj bi bilo živeti neizobraženim ljudem? Mislim... s katerega vidika je to mišljeno?
Lili je kot že veikokrat uspelo zadevo obrniti drugam in me prikazati, kot nekega hohštaplarja, ki mu smrdi uboga raja brez šole. Ne da se mi posebej izgovarjati, ker mislim, da je tistim, ki so me v celoti prebrali jasno, kaj sem želela povedati.
Lahko pa ponovim in razložim še zate. Nekdo, ki dela s končano oš ali skrajšanim programom za minimalca v proizvodnji na tri partije ( nočne, vikendi...)zame osebno krepko težje pride do svojega kruha, kot nekdo, ki ima malo več izobrazbe in se je lahko prijavil na razpis za delo v režiji in dela manj za več.. Kljub temu, da so časi bolj kot ne težki za večino v naši državi, so še težji za te ljudi z nizko izobrazbo. Predvsem zaradi tega, ker je potrebno za tega bogega minimalca vedno več in dlje časa delati, če hočeš obdržati delovno mesto. Vsaj tule kjer živimo mi je tako in dvomim, da je nekaj km stran od nas tako zelo drugače, da se to ne bi dalo razumeti in se iz tega delati norce.
Zato pravim, da je v sedanjih časih, ko kot posamezniki ne moremo veliko storiti za izboljšanje situacije na področju zaposlovanja pri nas, ena izmed osebnih rešitev tudi ta, da se posvečamo izobrazbi in v tej smeri poskušamo vzgojiti tudi otroke.
Poudarjam moje mnenje,ki pa se bo zagotovo komu zdelo vredno norčevanja.Tako kot ponavadi.
Jaz se nisem nič norčevala. Razlaga me je zanimala izključno zato, ker sem izhajala iz sebe in iz mojih 20-letnih delovnih izkušenj, ki pa so očitno drugačne od večine oz. od povprečja.
Verjetno k temu pripomore tudi to, da živim v glavnem mestu, kjer razmere nikakor niso enake, kakor npr. v Beli krajini ali zadnje čase na Štajerskem in/ali Koroškem. Pa tudi to, da sem se gibala v krogu ljudi (ali pa se obračala na določen krog ljudi), kjer je bilo pomembno, kaj dejansko znaš, česa si se pripravljen naučiti in podobno, ne pa, kakšen papir lahko pokažeš. Največkrat sem naletela na delodajalce, katerim je bilo bolj od moje ne-izobrazbe pomembno to, da sem na voljo v določenem terminu ali za določeno obdobje. Skoraj pri vsakem je bilo najprej poskusno obdobje in v podjetju, kjer sem bila edina tajnica, naj bi to trajalo mesec dni (tako je bilo rečeno na razgovoru), na koncu pa je bilo še pred koncem prvega tedna jasno, da celega meseca sploh ne potrebujemo. S tipkanjem ni bilo problema, z vodenjem evidenc tudi ne, z rokovanjem s pisarniško mašinerijo še manj, en sam prevod v dve tuja jezika tudi ni bil problematičen, ob vsem tem (in verjetno še čem) sem bila pa še multipraktik. Dobila sem enako plačo, kot bi jo dobila ženska s 5. stopnjo izobrazbe.
In še dandanes se gibljem v krogih, kjer nihče z meni primerljivo ne-izobrazbo ne dela za minimalca. Poznam pa malo morje ljudi s SŠ izobrazbo (nekateri celo več), ki dobijo manj od nas. V sorodstvu imam gospodično, ki ima končani dve SŠ, pa dela za 540€ (+ tisti dodatek do minimalca). Med kolegi imam gospodiča, ki ima 7. stopnjo upravne smeri, pa je (pred nekaj leti, ko se je začela recesija) na UE delal za dobesedno pol manj netto plače, kakor jaz v istem obdobju (ko so bili še tolarji, je bila minimalna plača 60.000 SIT, jaz sem imela pa 200.000 SIT + bonuse).
Tako, da zaradi lastnik izkušenj in okolice, v kateri živim, enostavno ne znam dojeti določenih stvari.
Razumem pa presneto dobro, kako je živeti z minimalcem. So bila obdobja v mojem življenju, ko sem morala mesec preživeti ne z minimalcem, ampak dobesedno brez dohodka. Tudi brez socialne podpore, otroškega dodatka ali podobnih transferjev. E, to je pa bila umetnost. In morda ravno zaradi te izkušnje še dandanes marsikomu brez mrvice slabe vesti rečem, da naj ne jamra ob 600-tih € v žepu.
_____________________________
I am not what happened to me.
I am what I choose to become.
I lost my mind, but I found my soul.