Kje so naši mali-veliki malčki? Zdaj pa znajo že marsikaj:

* hoditi po stopnicah brez problema
* teči naprej in gledati nazaj pri tem
* odločno zavrniti in zahtevati
* prepričati nas, da je tisto: "Moje!"
* jokati, ko gremo in nam steči v objem, ko se vrnemo
* plesati in "zapeti pesmico"
* lulati in kakati v kahlico
..................

Kaj vse počnejo in znajo naši nadebudneži. Kako velike so buške in kako pogoste? Kako so posesivni in samostojni? Razvajeni? Katere ljubkovalnice uporabljate, ko govorite z njimi? Katere, ko želite, da nekaj napravijo? Se hitro pustite spraviti na obrate? Kaj oz. koga imajo najraje: hrana, igrače, knjige, glasbila, osebe, prevozna sredstva,... Se radi vozijo s kolesom (z nami)?

Dajmo jih malo primerjati: naše iskušnje in naše malčke. Sploh, če so naši prvi .  Bodite zgovorne/i.

LP, Tadeja


< Sporočilo je popravil katrin -- 2.2.2007 15:02:23 >

_____________________________

Bila sem topel veter svetlozelenih poljan
in kot žrebe brez vajeti ujeto v sončen dan.
(Saša Vegri)

Zdaj bom pa že res mislila, da ja samo moja miška rojena oktobra 2004.

Že res, da ni več dojenček in da so stvari že v glavnem "pošlihtane", ampak jaz imam vseeno občutek, da se je šele začelo dogajati. Kako je radovedna, kako kar požira vse kar je vsaj malo novo ali drugačno kot doma. Kako že sliše ali pa tudi ne, ko noče. In še in še. 
Neverjeten mali čudež , ki sva ga ustvarila.

Kje ste mamice s svojimi čudežki, rojenimi v OKT 2004??


< Sporočilo je popravil katrin -- 2.2.2007 15:02:45 >

_____________________________

Bila sem topel veter svetlozelenih poljan
in kot žrebe brez vajeti ujeto v sončen dan.
(Saša Vegri)

Naš velikan je rojen konec septembra 2004, tko da smo skor na istem.
Ko ga opazujem, se kar ne morem načudit, kako čas hitro gre in kako otroci hitro napredujejo.
Zdaj že veselo čeblja in ponavlja besede, raziskuje po mivki in stanovanju, se igra z lego kockami,
ta september pa nas čaka velika prelomnica, ker bo šel v vrtec.

LP

Ojej, kaj bi brez lego kock? Do s pred kratkim sem bila prepričana, da smo kocke čisto brez veze kupili, zdaj pa ne more brez njih. To je še boljše kot Nodi. Čisto se umiri ter preklada, sklada, razdira, gradi,..in je, kot da je ni.

Kar se tiče pa vrtca, bomo pri nas počakali še eno leto. Če bi jo pazila samo tašča, bi verjetno šla že letos, tako pa ima glavnega pomočnika - tasta in jo lahko malo preloži.

Kako pa kaj spite? Lana čez dvanajsto odspi od 2 - 4 ur, zvečer pa do 21. h pride do postelje in spi nekje do 7.30.  Čez noč se nič več ne zbuja (moram potrkat), Je bilo pa do nekaj mesecev nazaj kar pestro. Še zdaj ne morem verjeti kako je kar odenkrat začela spati celo noč.


_____________________________

Bila sem topel veter svetlozelenih poljan
in kot žrebe brez vajeti ujeto v sončen dan.
(Saša Vegri)

Joj, naš lump se pa ponoči zbudi toliko, da lahko pride k nama v spalnico. Sem prav huda. Pri naju potem brez problemov prespi ostanek noči. Pa njegova duda mi gre na živce, ker jo ponoči povsod iščemo. Ko zaspi mu pade iz ust in potem jo ponoči prične pogrešat.

Drugače je pa kar faca. Kolk pa pri vas že govori. Pri nas kar lepo že vse ponavlja. Sicer ne govori še v stavkih, ampak se vse razumemo.

Samo ne vem, kako bom nehali s to pleničko. Sploh ne dojame, da ne sme lulat v hlače. Je pa zanimivo, da če je čisto nag, bo dolgo lahko zadrževal, če pa mu oblečem hlače ali gatke, bo pa takoj spustil vso zadevo. Na kahlici tudi sedi, vendar ga moram ves čas zabavat zraven, tako da se sploh ne zaveda, s kakšnim namenom sedi gor.

No ja, tud to bomo zmogli.

Joj, Polona, jaz ji pravim naš mali brbotavček. To je cel dan eno popevanje in brbotanje in se ustavi šele zvečer, ko to malo šobico zapremo z dudo . Ja, brez dudike pa ne gre, vsaj spanje ne. Čez dan ni potrebe, ko se pa začnemo odpravljati spat je to nujno, nujno.
Pri nas imamo posteljico z ograjo. Je bila še moja, pa sem jo preden se je mala rodila, prenovila. V glavnem, je malo večje dimenzije 155x65 in se jo lahko preuredi za navadno posteljico, tako da jo bo lahko imela še dolgo . Ograje pa ne bomo dali dol dokler ne bo začela čez plezati. Zaenkrat nima interesa. Zvečer jo še budno dam v posteljico, jo poljubim, dam pikapoko Trudi in malo Gagi ter cunjco ter ugasnem luč. Lana se še malo pogovarja in potem zaspi. Zjutraj pa tudi ni problemov. Ko se zbudi, v posteljici poišče igračke (katere ji umaknem, ko zvečer zaspi) in se igra, dokler je ne pridem dvignit. Redko kdaj se zgodi, da zvečer joka ali zjutraj kriči in kliče.

Kdaj bomo lahko brez pleničk, je pa čisto drugo vprašanje. Ko smo bili 14 dni na dopustu, se je že prav lepo navadila prosit. No je, še vedno je šlo ali po tleh ali v pleničko, vendar pa veliko tudi v kahlico. Zdaj, ko smo pa zopet po službah, ona pa pri tašči, je to pa malo zastalo. Sem se odločila, da se ne bom več prav hudo obremenjevala; do polnoletnosti bo sigurno že brez pleničk . Problem je, ker jo tašča sekira, če se pokaka v pleničke, tako da se mi zdi, da potem bolj zadržuje, prosit noče in se pokaka šele pri meni, ko pridem popoldne ob 17,30 domov. Sicer sem ji že milijonkrat rekla, naj jo pusti, ampak težko je nadzorovati, če te ni. Kakorkoli že, še sreča da dobre stvari odtehtajo kakšne "manj dobre".

lp T.

_____________________________

Bila sem topel veter svetlozelenih poljan
in kot žrebe brez vajeti ujeto v sončen dan.
(Saša Vegri)

Joj super, da ti zaspi sama . Pri nas se je pa Žiga ful razvadil in mora kdo bit z njim, da zaspi. Sem kar malo huda, da je tak. Ampak pol si pa rečem, da se bo itak kmalu nehal crkljat, ker bo zrasel in tako mi včasih še paše, da si vsaj zvečer vzamem malo časa zanj.
Drugače pa sva mu midva že naštimala ta veliko posteljo, da lahko ponoči sam pride k nama. Se kar obnese, ker se skoraj vsako noč zbudi in tako mi ni treba vstajati. Razen če ponoči zgubi dudo, pol smo pa vsi pokonci, da jo iščemo .

Kar pa se kahlice tiče, pa tud jaz ne bom nič prehitevala, ker se mi zdi, da bo itak kmalu sam dojel, kaj hočem od njega.
Zdaj ma itak tako obdobje, da hoče vse sam. Jesti hoče sam, čeprav moram pol še pol ure pospravljat za njim, pije sam iz kozarca, čeprav vse teče mimo njega; no še obleče se sam in gre na wc, pol bom pa res že rekla, da me ne rabi več .

Drugače je pa Žiga tud v varstvu pri tašči in tastu. Zdaj pa bo itak šel v vrtec.

Pri nas je čist nor na avtomobile. Pozna že ful znamk in skoraj pri vsakem avtu se morava ustavit, da si ga ogleda.

Kako pa se Lana razume z drugimi otroci.
Pri nas jih nekaj časa kar gleda, pol bi pa vsakega božal pa objemal. Mi je kar malo sitno, ker kakšnemu tud ne paše.

A na morju ste že bili? Ste uživali?

Naša je začela ponavljat besede za nami kakšna 2 meseca nazaj. V vrtcu je od decembra lani. Kahlica je igrača in v njo le poredko naredi karkoli, tako da jo bom odvajala od plenic kasneje. Drugače pa ima sedaj fazo trmarjenja in pluvanja....

Drugače pa najraje zganja lumparije in ponavlja neumnosti za svojim bratom.

MJ

A veš, da sem tudi jaz to opazila! Zelo rada ima otroke, sploh malo starejše. Bolj jo odganjajo, bolj za njimi tišči. Pa kar lupčke bi razdajala in se objemala, pa za roke držala .  Misliš da je to zaradi tega, ker ima bolj malo svojim letom primerne družbe? Jaz si ponavadi mislim, da je to zaradi tega, ker se itak nobenega ne boji (no ja, samo prvih 5 min)in je nasploh bolj priliznjenje sorte.

Ajej, kje je že morje....Sem že zrela za drugo rundo . Smo bili že konec junija na Pagu v Kustičih. Prvič smo bili že lani in se je full obneslo za mala dva. Aja, bili smo dve družinici, oni imajo fantka, ki je tri mesece starejši od Lane in se imata zelo rada. V glavnem, bili smo v apartmajski hiši, v ločenih apartmajih, klimatiziranih in imeli na uporabo čoln. V spodnjem apartmaju je terasa ograjena s škarpo in vratci, tako da, ko nismo bili v vodi (samo čez lokalno cesto, ki je celo slepa ulica) smo bili na terasi - zaprli vrata in sta se ta mala notri pod senčnikom lepo igrala ali počivala. Plaža je sicer kamnita, vendar imajo tudi manjši nasuti del s pekom, in smo postavili dva senčnika, nakopičili igračke - mame na sonce, malčka v senčki do gležnjev v vodi in zaposlena z igračkami. Kaj naj rečem 11 dni sonca in uživanja je prehitro minilo.
Sicer bi morali biti 12 dni pa smo šli en dan kasneje, ker si je Lana na predvečer odhoda prebila čelo in smo šli vija na urgenco ter prišli domov ob enih zjutraj bogatejši za 6 šivov.

Upam, da bomo lahko še za kakšen dan smuknili v Savinjsko dolino s šotorom in kolesi. Bomo videli kako bom s službo.

In vaše morske izkušnje? Upam da ste se (ali se še boste?) imeli lepo in da je bil Žiga nadvse priden, navihan in zdrav ter da s spanjem ni bilo težav. A da ima najaje avtomobile? Od kolegice pa samo da vidi traktor. Tako ti je to, če si na deželi. Pa Lana? Knjiga o vilah; kocke; mini kuhinja ter peskovnik.

Kako je pa s sladkarijami pri vas? Mu recimo daš bonbone ali liziko? Jaz sem zaenkrat še kar proti. Tako ima rada sadje - od jabolk, ribeza do lubenice, breskve, marelice - da se mi zdi, da itak dobi dovolj sladkorja že s tem. Pa itak, ker ne pozna, ne zahteva. Dam ji edino kakšen puding ali piškot.

Ojej, Mama ježevka, trma . Kako se pa spopadate s tem? Upam da je pri nas še dolgo ne bo, ker se bojim, da bomo potem preveč mrzle vode porabili .

_____________________________

Bila sem topel veter svetlozelenih poljan
in kot žrebe brez vajeti ujeto v sončen dan.
(Saša Vegri)

joj, naš je tud že zlo trmast. Če kaj ni po njegovem, se kar na tla vrže in se začne dret. Ampak jaz ga ignoriram, tko da itak pol vedno ves sladek za menoj pride.

Drugače pa smo bili mi na morju v Umagu v Stellamarisu. Men je tam ful super, ker je res za majhne otroke zelo priročno. Pa še z vremenom smo imeli srečo. Žiga je ful užival v vodi in moram ga pohvalit, ker se je zelo zamotil s kamenčki in vodo, tko da sem mela kar malo pavze.

Je pa Žigu zelo dolgčas po njegovih sovrstnikih, ker v bližini ni nič majhnih otrok. Jaz mislim, da je zato tako nor na otroke.
Kot sem že rekla, komaj čakam da gre v vrtec, da bo imel svojo družbo vsak dan ob sebi.
Drugače pa upam, da bo kmalu dobil bratca ali sestrico.

lp

Tudi mi imamo oktoberčka 2004. Matija je strašansko živahen otrok. V varstvu je pri noni, ki je z njim večji del dneva v naravi, kjer lahko prosto teka naokoli. Pa tudi popoldne je večino časa zunaj, tako da mami ne uspe narediti nobenega gospodinjskega dela več. Se  pa zaradi tega ne sekiram prav dosti, ker je itak lepše zunaj. Pri nas se je že začela pojavljati trma in to tista huda. Ko smo bili na morju, je bil seveda večji del časa brez pleničke, pa mu je to postalo všeč. Sedaj smo spet doma in mora imeti pleničko, saj so drugače lužice po celem stanovanju. Za kahlico niti slišat noče. Pa imamo večkrat na dan bitke, ko se previjamo. No, včeraj se je shladilo in smo imeli napad trme, ko smo mu hoteli obuti sandale. Pa pri oblačenju se včasih kar utrma. V glavnem se človek pri teh napadih trme počuti kar nemočno in nesposobno. Saj se trudim, da bi mu preusmerila pozornost na kaj drugega, včasih ga tudi kar pustim, ampak počutim se pa grozno. Hja očitno je ta vzgoja hudo naporna stvar. Drug problem je seveda umivanje zob - zlepa ni variante, zgrda sicer pravijo da ni vzgojno, ampak jaz mu pač drgnem zobem med njegovim cviljenjem, ker mislim, da je gotovo hujše, če ima piškave in je treba h zobozdravniku. Sploh mu osebna higiena ni preveč pri srcu - cviljenje je tudi pri striženju nohtov, pa čiščenju ušes, pa umivanju glave. Se pa zadnje čase rad tušira oz. igra z vodo v banji.

V glavnem, vzgojnih dilem kolikor hočeš.
Pa se tolažim, da važno, da je zdrav.

Igra se rad z žogo, pa kuha, navdušen je nad vso možno motorizacijo (traktor, bager, kombi, vlak) - moški pač, najbolj se umiri na gugalnici. V peskovniku je kar naporno z njim, saj se ne zna igrat z drugimi otroci - ali se igra sam v enem kotu ali meče pesek naokoli (ostali starši me seveda navdušeno gledajo) ali pa celo tepe hm najraje punčke z lopatko. Potem ga pač enkrat opozorim, drugič pa odvlečem iz peskovnika. Sam zleze na tobogan in se spusti po njemu. Tudi knjigice so mu všeč, vendar morajo biti tiste s trdnimi platnicami, ker ostale razdela na prafaktorje. Za kocke se ne zmeni kaj preveč. Rad posluša glasbo in pleše. In zelo rad gleda TV - ima pač dober zgled pri svojem tatiju.

Popoldne spi 2 - 3 ure, zvečer gre spat tam nekje med 21 in 22, seveda nujno skupaj z mamo. Ponoči se 1-2X zbudi, ker je žejen. Hja pa v njegovi posteljici mu postane dolgčas. Ga preselimo, dobi čaj pa spet zaspi. Ni najbolj vzgojno, ampak spimo.

Veliko tudi govori, malo po svoje, vendar ga razumemo. Hecen je, ker izpušča začetne zloge npr. sandali so dali, nekaj pove opisno npr. ura je tika. Včasih pa preklopi v svojo kitajščino, kjer dela cele referate.

Zelo hitro raste. Letos poleti smo mu kupili že dvojne sandale. In ko sem ga hotela stlačit v pižamo pajac od pomladi (zdaj se je kar ohladilo, nikoli pa ne spi pokrit), sem ugotovila, da moram v shopping.

In seveda je najlepši otrok na tem svetu . Pa saj vaš je tudi.

LP

Miško

Tadeja, sem ti prej pozabla povedat še glede sladkarij. Žiga niti ni toliko mahnjen na sladko. Bolj uživa ob smokijih in čipsu, seveda v zmernih količinah. Glede sladkih stvari pa ima najraje jaffa piškote, ostalo ga niti ne mika.
Sadje je pa imel kot dojenček zelo rad, letos poleti pa je to kar ukinil. Ko smo imeli glavno sezono ribeza, malin in borovnic, jih ni hotel niti poskusiti.
Ma pa rad jagode, hruške, banane in še najbolj jabolka.

Miško, ko sem prebrala o tvojem Matiju se mi je zdel skoraj tak kot naš, še posebej kar se tiče spanja in čebljanja.

Pa res rastejo kot gobe. Še vedno mam pred očmi tisto malo štručko, ki se je rodila 2 leti nazaj, pa vse začetne problemčke in veselje, ki sem ga imela z njim.
Zdaj pa hoče biti že samostojen. Ves čas slišim iz njegovih ust: "sam, sam".
Mu sploh ne smem več pomagat pri jedi, hoji po stopnicah in vseh njegovih podvigih, ki se jih loteva iz dneva v dan.

LP

Veš Polona, kar malo se mi kolca po mali kepici. Mogoče tudi zaradi tega, ker je bila tako...kot majhen puhast piščanček, krhek in nemočen; tako odvisna od mame in tatija. Pa zdaj? "Lana!" kriči. Pa: "Pusti, sama!" Glih zdaj me ne bo več potrebovala. Kdaj sta minili dve leti? Prava mala velikanka je. V začetku julija se jo nazadnje merila (delamo črtice na podboj vrat) in namerila 91 cm. Kako pa kaj Žiga raste? Pa Matija? Pa tvoja deklica Mama Ježevka? Lana že rojena ni bila ravno majhna: 56cm in 4140gr. Pediater je rekel: Veliki starši veliki otroci. No, saj po eni strani sem full vesela in ponosna, ko spet nekaj novega zna ali pa hoče sama naredit. Po drugi strani bi pa najraje kričala, da mi naj dajo mojo štučko nazaj!
Tako po svoje zna zelo veliko povedat. Da pa jo zastopimo, je bilo do zdaj po besedah oz. max dve skupaj. V petek pa sem jo zjutraj dvigala in me je čisto presenetila, ko je rekla: "Mami, dudi pala dol." Najprej jo še za mar nisem imela, šele ko je še ene dvakrat ponovila, sem registrirala in pogledala ter videla, da je dejansko duda na tleh in da je sestavila STAVEK. Sicer malo po svoje, pa vseeno.
Polona, omenila si nekaj o sestrici ali bratcu  A ste v akciji, al si morda že ? Jaz nisem ravno rosno mlada in sva imela že pri "delanju"  Lane probleme. Kar nekaj let smo porabili, pa pregledov,...Ampak potem sva jo dobila in bila je (itak) najlepši dojenček !!! Sedaj je pa želja (in akcija ), da bi Lana dobila še bratca ali pa sestrico - glede tega nimamo predsodkov, bova preveč hvaležna, če nama bo še enkrat dano.

Ja, Miško, odprla si zanimivo debato: umivanje!?! No ja, borbe glede umivanja glave. Razne finte in odvračanja pozornosti uporabljamo, pa imamo še vedno poplavo v kopalnici. Katastrofa, če samo kapljica vode pade na glavo. Drugače je pa iz banje ni za dobit. Bi čofotala, se igrala z igračkami. Nadvse zabavno!

Od pomladi naprej, ko se je začelo toplo vreme in smo večino časa zunaj, je stanovanje bolj za silo pospravljeno. Ponavadi si vzamem čas med vikendom, pozno ponoči, ko mala že spi in takrat malo bolj podrgnem ali likam npr. Ne vem kako je pri vas, ampak meni je škoda popoldnevov in vikendov čez dan, da bi jih zapravila zato, da bi imela zglancano stanovanje. Raje sem z Lano zunaj ali gremo skupaj s kolesi, karkoli pač. Že tako bo prehitro zrasla in kar naenkrat mi bo rekla, da ne gre več z nama. Skozi se opominjam, kako dragoceni so trenutki, da smo lahko skupaj in si izkazujemo ljubezen ter naklonjenost. Naj bo otroštvo to kar mora biti: brezskrbno, srečno! Za razliko od mnogih. ....  

LP



_____________________________

Bila sem topel veter svetlozelenih poljan
in kot žrebe brez vajeti ujeto v sončen dan.
(Saša Vegri)

Lep pozdrav vsem skupaj,
ravno zdajle smo prišli iz sprehoda, možek je odšel v nočno službo, midva za Žigom pa gledava Nodija, potem pa bo kmalu prišel na vrsto večerni ritual in končno odhod v posteljo.

Jaz priznam niti ne vem, koliko je Žiga velik. Ga že nekaj časa nisem merila.. Čas mi kar uide. Se bom jutri potrudila.
Drugače pa kot si omenila Tadeja, komaj dobim kaj časa za pospravljanje stanovanja. Ko med tednom pridem iz službe je ura že pol petih in potem se še malo zamotim z Žigom, skuham, pol pa je itak že večer. Ob vikendih pa na hitro pospravim stanovanje, operem cunje... No ja bolj kaos, ampak sem tud jaz raje z otroko, ker sva tako malo skupaj.

Kar pa se tiče bratca ali sestrice je pa tko. Žalostna zgodba. V torek bo 3 tedne po moji abraziji po spontanem splavu. Ja res, bila sem noseča, ful sem se veselila, Žiga je že znal pokazati na moj trebuh, kje je dojenček, potem pa to. Otročku je v 9 tednu nehal biti srček, v 12 tednu pa so to ugotovili. Mi je ful težko, ko pomislim, da bi januarja imeli še enega, ampak zdaj sem se že malo pomirila. Očitno je tako moralo biti.

No zdaj pa komaj čakam na , pa pol še na naslednjo, da bomo lahko spet poskušali. Me je tud kar malo strah, če bo sploh vse ok. Glede na to, da sem z Žigom zanosila zelo hitro in da je nosečnost potekala super, si sploh nisem mislila, da se mi lahko kaj takega zgodil. Narava pa ne izbira.

Pa še kaj bolj veselega.
Žiga bo šel zdajle v banjo, pol pa vem, da ga bom spet komaj ven spravila. Sicer glave ne umiva najrajši, ampak to opravim ponavadi na začetku kopanja, ko je še razpoložen. Pol pa uživa s svojimi hobotnicami, lončki in stekleničkami. Ga je prav veselje gledat.

Aja, koliko zobkov imajo vaši malčki.
Pri nas ma vseh skupaj, mislim da 16. Smo se kar matrali z zobki. Žiga je zelo bolelo ko so rasli, še predvsem 3. in 4. Končno se je vse skupaj malo umirilo. Zdaj pa niti ne vem, kateri in kdaj pridejo naslednji.

Danes je končno malo pokukal sonček po dežju. Sem se že bala, da poletja ne bo več. Sploh ne vem kaj naj počnemo v grdem vremenu, ko je Žiga tako rad na svežem zraku. Zadnjič sem mu kupila ene sandalčke, zdaj mi je pa žal da mu nisem raje kar gumijastih škornjev in palerine .

lp

Tadeja - teža ... hm kdo bi vedel, pri 18 mesecih, ko je imel zadnji sistematski, mu je tehtnica pokazala 10,5 kg. Matija je namreč strašen suhec, ker do desetega meseca ni hotel nič jesti, ampak se je samo dojil. Do šestega meseca je lepo napredoval s težo, potem pa seveda ne več. Sicer pa je vse, le večkrat na dan in bolj malo. In gotovo vse sproti pokuri. Ker pa je zdrav in tudi ni slabokrven, se nič kaj ne sekiram. Ga je pač lažje nositi naokoli. Višina - o tem se mi pa sploh ne sanja; je pa kar velik, vse cotke za dve leti so mu že premajhne. Tako da mali izgleda kot ena dolga, suha glista. Pa včeraj smo mu nove čeveljček kupili - št.24.

Bratci in sestrice ... težka tema pri nas. Moj najdražji ima že dva otroka iz prejšnjega zakona in si še enega otroka ne želi. Jaz si ga želim, ampak ker si ga moj najdražji ne želi, ga najverjetneje ne bom imela. Sicer bi ga verjetno lahko prepričala, če bi dovolj vztrajno žnjarila, ampak meni se zdi, da to pač ni fer. Življenje je en sam kompromis ... Pa še oba sva kar precej ... hm ... amortizirana (no, tati malo bolj ). Pa še odkar imam Matijo, sem postala pravi strahopetec. Ko sem bila noseča, mi sploh na kraj pameti ni prišlo, da bi lahko bilo kaj narobe. In res je bila cela nosečnost bp, pa porod tudi. Sedaj pa sem totalno posrana, kaj če bi ... in bi bilo kaj narobe ... mislim, očitno sem povsem brez jajc  

Pa bo že, važno, da smo zdravi in da vsak dan rastemo - Matija v višino, mama in tata pa v širino
Naslednji teden gremo še malo na morje in bomo imeli en teden čas samo drug za drugega. Tega se najbolj veselim, saj se mi zdi, da nam te službe požrejo večji del dneva in ogromno energije. No, pa brez njih ne gre...

LP

Miško

A hodi Matija v vrtec?
Naš gre septembra . Drugače je ful družaben in se nič ne boji, sam me ful skrbi, kako ga bodo vzgojiteljice pripravile, da bo zaspal.
Zdaj moram jaz z njim v posteljo , ker zaspi samo na ta način, drugače po moje spanca sploh ne bi potreboval.
Grozno, vem ampak na žalost je tko  navajen .

lp 

Po svoje sem ti kar nevoščljiva, Miško, ker si ga tako dolgo dojila. Moja mala je dvakrat potegnila in zaspala. Potem so pa na vrsto prišle finte: požgečkaj jo pod bradi, primi za nosek, vzemi joško,zamenjaj joško... Tako da sva se dojili pol ure ali pa še več skupaj in to kar naprej ter kombinirali s flaško. Ker je bila taka lenčina in zaspanka sem začela zgubljati mleko (navkljub pumpici)in sva se pri 5 mesecih nehali. Full mi je bilo hudo  in tako zavidam vam, ki ste to počele dalj časa. Ampak, da ni hotel jesti, ja to je pa zoprno. Lana je pa prav po vremenu, včasih zelo dosti - včasih skoraj nič. Sem se kar vdala, če bo lačna bo sigurno povedala, saj veš njamnjamnajm (prevod: lačna sem!).

Ja, tudi Lana je že na skoraj 24 številki. Sedaj še nosi 23, ampak vidim, da ko bom kupovala za jesen-zimo, da se bo to povečalo. Od spomladi do sedaj se je potegnila za cca 10cm in se mi zdi res velika.  Prava zmeraj bolj samostojna malčica.

Lana bo šla v vrtec drugo jesen, Polona. Tako sva se nekako odločila. Do takrat pa bo pri tašči, če bo zdržala. Pri nas je kar težko dobiti prosto mesto, tako da se moram že letos postaviti v vrsto za drugo leto. Po eni strane je to v redu, ker to pomeni, da ne bomo še tako hitro izumrli , po drugi strani je pa prav bedno, da moraš kar koga poznati, da dobiš otroka v varstvo. Saj bi jo pustila pri tašči, ker smo v isti hiši, ampak kaj ko nima svoje družbe. Pa, bomo še videli kako bo.

Žal mi je zate Polona , upam da bo vse v redu in da ne bosta obupala. Se mi zdi, da sem tudi sama kar malo v strahu. Za Lano sploh nisem bila in nosečnost sem tako dobro prenašala. Do zadnjega sem bila v službi in še potem bi kar gore premikala. Zdaj pa, ko se trudiva za drugo...Kar vse sorte mi hodi po glavi... Ma držim pesti zame in zate, da nama uspe ter zate Miško, da bo kompromis - še ena bebika .

LP

_____________________________

Bila sem topel veter svetlozelenih poljan
in kot žrebe brez vajeti ujeto v sončen dan.
(Saša Vegri)

Hvala Tadeja za spodbudne besede. Danes sem imela pregled pri G in je rekla, da sem zdrava, da se mi to ne bi smelo več ponoviti in očitno je šlo za neko kromosomsko napako. Kaj pa jaz vem, zdaj je itak težko iskati vzroke in se kriviti za nekaj, kar je mimo.
Upam, da bom spet kmalu zanosila, sicer moram zdaj met mal pavze, ampak res bi bila rada spet .
Kolk časa se pa vidva že trudita še na eni ?

Tud jaz Žiga nisem dolgo dojila. Že od vsega začetka sva kombinirala, ker sem imela jaz za njegovo lakoto čist premalo mleka. Pri 4. mesecu sem pa dojenje čist ukinila, ker enostavno nisem vedela ali je sit ali ne. Malo se je najedel pri meni, pol je bil pa vedno še ful lačen tko da sem mu morala še dodati.
Drugače pa je bil za hrano zelo priden. Še danes je skoraj vse in kar zadostne količine, razen redkih dni, ko mu nič kaj dosti ne paše.

Danes zjutraj je bil  zelo žalosten, ker sem mu včeraj obljubila da bo lahko čofotal po lužah in se zunaj sprehajal z dežnikom. Zadnjič sem mu kupila nove gumijaste škorenjčke in je bil čisto navdušen, sam od takrat dežja še ni bilo .

Kaj pa jaz morem, če mam tako smolo. Ko sem nazadnje kupila sandalčke, je bil dež, no zdaj bo pa očitno lepše vreme ker sem se odločla za gumijaste škorenjčke .

Pravijo, da je vsaka stvar za kaj dobra ??? Mogoče je pa bolje tako, kot pa da bi bil otrok revček. Saj vem, bolj slaba tolažba zate (al´ pa sploh nikakršna), ampak kot pravi G, si zdrava in v kratkem bo lahko spet . Pa midva? Zdaj sva nekako pol leta v akciji, vendar se vsak mesec pojavi . Vsakič je, kot da bi me z ledeno vodo oblil. Res ne vem kaj je narobe, ali je psiha (prevelika želja?) ali so se mi pa jajčniki zopet zamašili. Ker za prvič so mi rekli, da imam totalno zamašene jajčnike (sem bila na HSG-ju) in sem bila že naročena na laparoskopijo, kjer naj bi pogledali, kaj jih blokira in poskusili to odstraniti. Ampak ni mi bilo potrebno iti na ta poseg, ker sem prej zanosila - sploh nisva mogla verjeti najini sreči . Zgleda, da je tekočina pri HSG-ju naredila kakšen prehod. Pregled pri G imam šele začetek oktobra in do takrat bomo trenirali in molili in si želeli in upali na .... Lepo bi bilo, da bi Lana dobila  ali ...

Kako je pri vas z živalmi? Pri nas imamo majhno psičko mešanko, ki je vseskozi zunaj ali v pesjaku ali pa okoli hiše. Imamo tudi dva mačka: Muri in Muki. Muri je pet leten mačkon, kastriran in zelo samovoljen. Pocrtati se pusti samo meni oz. ostalim samo na tleh, edino Lanine "nežnosti" kar dobro prenaša, kot bi vedel, da je to majhen otrok, ki se še uči odnosov. Če bi jaz to delala z njim , kot ona, bi bila že zdavnaj vsa opraskana. Muki je pa petmesečni mačkonček iz primorske in je totalno nasprotje starega godrnjavka. Je kot cunja, krempljev sploh ne pokaže in se igra z blazinicami. Lana ga ima za igračko, kar poskušam preprečiti, ker se mora navaditi, da je to živo bitje. Muki je taščin, Muri je pa naš. Muki je/bo zunaj, Muri spi notri. Najbolj sem bila skeptična, ko sem bila noseča, zaradi bolezni, ki se prenaša z okuženimi mačjimi iztrebki. Sem si pa kar naprej umivala roke in nosila rokavice, da sem poskrbela za mačje stranišče.
Joj, sem se razgovorila o mačkonih. Tako je, če jih imaš rad. Zame je poseben občutek, ko se pozno zvečer, ko gre moja beba spat in opravim še najnujnejše stvari, zleknem na kavč in mi skoči v naročje ter začne presti . Nekateri potrebujejo masažo, meditacijo, sproščanje v kadi, jaz se pa sprostim s kosmato živo kepo v naročju, ki prede. Tako je to.

Katera je vaša najbolj glavna pesem? Midve sva zdaj pri Čukih - Mi gremo na morje... In zraven še malo kriliva in na koncu se pri refrenu primeva za nos. Ko pa Lana sama poje, pa pomeša vse živo. Nekako takole zgleda: " ...G(r)emo na mo(r)je...biba leze....mami, mami... mo(r)je...huba buba...mo(r)je..." Kako na najbolj enostaven način, v eno pesem strniš tri . Če pa še malo potlačiš, dobiš zraven še mami .

Mejte se! LP Žigi







_____________________________

Bila sem topel veter svetlozelenih poljan
in kot žrebe brez vajeti ujeto v sončen dan.
(Saša Vegri)

Hvala Tadeja za spodbudne besede.

Tud jaz upam, da bom kmalu  in isto želim tudi tebi. Ne bi blo slabo, da bi se tud na Mesečnicah skupaj pogovarjali o naslednjem .  DRŽIM PESTI!!!!!!!!!

Pri nas na žalost nimamo nobene živalce, ker smo doma zelo blizu ceste. Mogoče potem, ko bo Žiga že večji. Jaz sem imela prej kužka mešančka, samo je bil že zelo star ko se je Žiga rodil. Pol je pa tud kmalu poginil. Mi je še danes hudo za njim, samo ne vem kako bi on reagiral na Žiga, ker je bil zelo ljubosumen. Bil je kot en otrok, ki gleda samo nase.

Drugače ma pa Žigi zelo rad mucke. Tam kjer sem bila jaz prej doma imajo pri sosedu 2 mucka in je tamal čist nor nanje. Non stop leta za njima. Sam tud jaz se bojim, ker je čist brez občutka kako z njimi ravnat.
Drugače pa morava tud zmeri hodit k mojemu dedku, kjer si tamal ogleduje kravice.

Tudi pesmice obožuje. Prej je mel obdobje, ko je non stop hotel poslušati TINKO POLOVINKO, trenutno sta mu pa najbolj všeč CINCA MARINCA in ŽIGA ŽAGA POJE ŽAGA.

Sliši se pa nekako takole: ziga zaga poe zaga, pompom divo, mi voje, ljivo....
in pa
cinca pinca, ta pav, unga keta, kadu kav...

V glavnem, treba je poznat pesmico, da veš kaj Žiga brunda .

Ojla!
Malo sem se zgubila  
Ponavadi pišem iz službe ali pa iz knjižnice, ker sem doma brez tehnologije. Zdaj smo pa še malo uživali v Podčetrtku (Terme Olimje), tako da sem šele danes spet aktivna.
Kot sem omenila smo nekaj dni preživeli v Olimju in je bilo prav luštno. Vreme smo imeli tako in tako, tako da smo bili malo v bazenu in nekaj na kolesih. Iz Podčetrtka imaš veliko variant, ki jih lahko prevoziš s kolesi npr. do Rogaške je cca 10km ali pa do Slivniškega jezera cca. 16km ali pa samo na čokoladico v Čokoladnico Olimje cca. 4km.  Od doma smo šli čisto na blef in smo dobili prenočišče pri Dimčevih, ki so term oddaljeni slab kilometer, od Vodnega sveta z ogromnimi tobogani pa cca 300 m. Ljudje so zelo prijazni, tako da sva si z mojim edina, da se še vrnemo. Če drugega ne, moramo narediti nostalgično pot v Kumrovec, ki je oddaljen cca 25km.
Pa Lana? Uživala 100/h ! Čisto vseeno ali na kolesu ali pa v vodi. Prava potepinka. Nič zato, če bi še nekaj časa ostali. Spali smo sicer bolj tako tako, ker je Lana skoristila, da ni bila v svoji posteljici in se je cartala in žurirala pozno v noč.
Kako ste pa vi preživeli podaljšani vikend? Ste tudi kam pobegnili? Meni je prav pašalo malo spremembe. Sem sicer še danes utrujena, vendar prijetno.

Drug vikend gremo na ohcet, pa smo kar malo zmedeni, ker je to vreme tako nestabilno. V glavnem imamo oblačila pripravljena za toplo vreme (kar upam da tudi bo). Lani sva kupila eno luškano rumeno oblekco z majhnimi napihnjenimi rokavčki. Zdaj pa mraz . Poanta je: da nikoli ne delaj računov brez krčmarja!?!

A vidva sta poročena, Polona, al` sta koruznika, kot midva?  

lp

_____________________________

Bila sem topel veter svetlozelenih poljan
in kot žrebe brez vajeti ujeto v sončen dan.
(Saša Vegri)

Lepo, da si se končno spet oglasila. Sem že kar malo pogrešala kakšno novičko od Lane .
Mi na žalost zaradi moževe službe (dela v zdravstvu) nismo imeli podaljšanega vikenda . Z Žigom, kadar sva sama, ponavadi greva kar k mojim staršem (na deželo), kjer ma Žiga veliko prostora za uživanje.

Včeraj pa smo bili na srečo vsi doma in smo se dobili še z eno družino, ki ma malčka starega 1,5 let in enega 4 leta, tko da je Žiga mel na igrišču malo svoje družbe.

Drugače pa sva midva poročena zdaj že skoraj 3 leta in Žigi praznuje rojstni dan ravno na najino obletnico .

V bistvu bi tudi jaz najraje dala Lano kar v vrtec. Ker jo vidim kako se iz dneva v dan bolj razvija, bolj zahtevna postaja in vedno bolj preizkuša meje do kje gre lahko in najbolj od vsega - potrebuje družbo vrstnikov, da se navadi odnosov, deliti, popuščati in braniti. Ampak, ker je tako kot pač je, bo še dobro leto ostala v oskrbi moje tašče, midve bova pa kdaj šle na igralne urice, ki jih ob sobotah organizirajo v vrtcu.

Kako da sta se odločila za poroko? Je bila to tvoja želja, da si v belo oblečena nevesta ali je bila to vajina skupna odločitev? Mogoče celo pritisk staršev? Saj ne, da bi te hotela kaj užalit, le zanima me zakaj se kdo odloči. Zame je poroka največkrat povezana s stroški, ki imajo mnogo preveč ničel zadaj, za moje pojme. Kaj pa vem, z mojim predragim vztrajava skupaj že kar od sredješolskih let, pa do zdaj nisva še čutila potrebe po poroki. Sva se sicer že kdaj pa kdaj pogovarjala o tem, ampak sva si bila vedno edina, da, če bo, bo kar piknik varianta za prijatelje in sorodnike skupaj .  Lana bo do takrat imela pa dva priimka.

Kako pa imate kaj zdrave otroke? Razni prehladi, virusi,... ? Moram potrkat, ampak do zdaj se je moja punčica kar dobro držala. Nekaj prehladov in to je to. Lani jeseni so imeli v naši okolici rahlo epidemijo noric pa se ni nič nalezla, čeprav sva bili kar po terenu. Kaj pa poškodbe? Zlomi? Lana ima 6 šivov, ker si je prebila čelo, tik preden smo šli na morje. Od kolegov hčerka, ki je nekaj mesecev starejša si je roko zlomila, ko je padla s stola in so opazili šele zvečer, ko je nekaj javkala. Ob padcu se je pa samo pobrala in naprej ordinirala .

Včasih kar dol padem ali pa se bojim, da se bom stopila, ko ima take izpade: me objame, poboža in reče, da me ima rada ali pa moja mami ali mi pa enostavno da poljubček. Takrat je moj najbolj priden angelček , moj sonček in moja sreča . In to je to in bi želela, da bi lahko take trenutke ujela in jih zadržala ali pa shranila za čase, ko ne bo tako samoumevno in enostavno biti starš svojemu otroku. Enkrat sem nekje prebrala - Ko sem se odločila imeti otroka, sem se odločila, da bo moje srce hodilo izven mene.

_____________________________

Bila sem topel veter svetlozelenih poljan
in kot žrebe brez vajeti ujeto v sončen dan.
(Saša Vegri)

Čav Tadeja,

Pri nas je Žigi danes nekaj smrkal. Upam, da ni spet kaj staknil, ker se je komaj pozdravil. Namreč ko smo prišli iz morja je mel cel teden eno virozo. Drugače kar se bolezni tiče pa tko. Mel je že 2x angino, 2x vneto uho, pa kakšen prehlad kdaj pa kdaj.
Moram pa kar potrkat, saj je bilo to tudi vse, na srečo nič večjega.

Ja poroka.
Pri nama je bilo tko, da sva se za to odločila izključno sama. Meni poroka prej sicer ni toliko pomenila, kot mi danes, ko sem jo enkrat že doživela. Možiček si je pa to vedno želel. Tko, da jaz sem vedno govorila, da če se že bom poročila, se bom takrat, ko otrok še ne bom imela in ko pač še ne bova 100% živela na svojem. Ko sva imela zrihtano stanovanje in ko še nisva aktivno delala na , sva se odločila za ta korak. Jaz sem mnenja, da če še ne živiš skupaj ti ni tako težko odšteti tisti gromozanski znesek. Če bi se morala danes poročit, ko mava že Žigija in svoje gospodinjstvo, se skoraj ziher ne bi.

Je pa tako, da je to samo tvoj dan, v katerem blestiš samo ti. Naj se sliši še tako kičasto, ampak tko je. Jaz ga ne bom nikoli pozabila. Vsi te občudujejo, ti čestitajo, se veselijo s teboj... Mislim, da potem, ko imaš enkrat že otroka, ni več isto. Ne moreš čisto odklopit. Vsaj jaz si ne predstavljam svoje ohceti z Žigom.
Poročila pa sva se relativno mlada za današnje razmere - jaz 23 on 25.
Tko da čez dober mesec bova praznovala že 3 obletnico. Joj, kolk gre čas hitro. Žiga bo pa na isti dan z nama praznoval svoj 2 rojstni dan. Ja to je pa blo naključje.
Ko sem zagledala  črtici, tistega davnega januarja 2004, sem se še pohecala, da bova za 1. obletnico poroke dobila čudovito darilo. In res se je tko zgodilo. Točno na isti dan, eno leto kasneje.