Revščina je v tem delu sveta bolj globoka, drugačna. S tem ne podcenjujem pomoči potrebnih v Sloveniji, ampak vseeno želim narediti ločnico med revščino, ki jo poznamo in revščino, ki smo jo te dni videli mi. Ko govorimo o revščini pri nas, govorimo o tem, da otroci nimajo tople hrane vsak dan, da živijo v plesnivih stanovanjih, da nimajo šolskih potrebščin, da do 10. leta ne vidijo morja, kar je absolutno grozno.

Ko govorimo o revščini, ki smo jo videli tukaj, govorimo o tem, da otroci do 10. leta ne vidijo koščka mila, nimajo zobne ščetke, ne morejo priti niti blizu šole, ne le v šolo. Na par dni dobijo nekaj kapelj vode, so podhranjeni, njihova hrana je 90% dni v letu močnik, nobenega kosa sadja, nobenih vitaminov, mlečnih izdelkov ne zaužijejo. Spijo na golih tleh, nekateri imajo umazane deke, na katerih ležijo. Vsaj 10 dni nosijo isto obleko, ki jih jo mamice dvakrat na mesec operejo na roke, s hladno vodo in malim drobcem pralnega praška. Ta revščina je v nebo segajoča, nimajo praktično ničesar.

 

 

Ker žal sredstev, da bi pomagali prav vsem, da bi vsem zgradili zavetišča nimamo, smo morali pazljivo načrtovati, katere družine bomo izbrali. Ker sami ne živimo tam in ne poznamo vseh zgodb, smo se za pomoč obrnili na karitasovo misionarko Fani, ki tam živi že 20 let, je v stiku z lokalno skupnostjo, pozna njihovo usodo in zgodbe. Osebna presoja Fani, da je izbrala družine, ki so na prioritetni listi za pomoč nam je tako veliko pomagala.

 

Prva družina

 

 

 

Prva družina je sestavljena iz mlade mamice, ki ima tri otročke in dojenčico. Družina živi v »hiški, kjer ima iz pločevine narejene 3 stene, na golih tleh nekaj rjuh, kjer imajo novorojenčico. Živijo v popolnoma neprimernih razmerah, brez stranišča, vode, elektrike. Tako smo se odločili, da jim zgradijo zavetišče, kjer bo širša družina (še babice in dedki) dobila vsaj nekakšno pribežališče.

 

 

 

Druga družina so trije mali bratci, med njimi je 1 leto razlike. Najmanjši še ne hodi. V njihovi družini se je vnel spor med očetom in mamo. Oče je mamo pred očmi treh bratcev ubil in zaklenil v prebivališče. Sosedi so slišali krike otrok in jih rešili. Nato so bili otroci prepeljani v drugo vas, kjer imajo babico in dedka, ki pa živita z ostalimi otroki in vnuki. Vsi skupaj živijo v enem šotoru, v groznih razmerah, brez vsega. Tej družini z žalostno zgodbo smo tako zgradili še drugo zavetišče.

Trenutno so v gradnji še tretje in četrto zavetišče, verjetno pa bo postavljeno tudi peto, saj smo zbrali več donacij, kot je bilo načrtovano.

 

PREBERITE TUDI: Potovanje po Afriki: Domača lekarna

 

---

 

Sedemčlanska sestavljena družina Culiberg, ki utrinke iz svojega življenja deli na blogu z naslovom 2many4granny, se bo oktobra podala na enomesečno pot po Afriki - po celotni Južni Afriki, Namibiji, Bocvani, Zimbabveju in Zambiji. Skupaj bodo prevozili približno 15.000 km.

V dobrodelni akciji bodo v sodelovanju s slovenskim Karitasom zbirali sredstva za gradnjo zavetišč za otroke. 

Njihove zanimive popotne dogodivščine bo mamica Jasna Žaler Culiberg delila v obliki popotniškega bloga. 

 

 

 

 

 

Mnenja blogerjev ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.