Kaj se bodo otroci učili, kako bo ocenjeno njihovo znanje in koliko časa bo trajala osnovna šola? Napovedana šolska reforma odpira vprašanja, ki zadevajo vsako družino s šoloobveznimi otroki. Učitelji, strokovni delavci in drugi podpisniki javnega poziva zato od ministra za izobraževanje, znanost in mladino dr. Boruta Rončevića zahtevajo jasna pojasnila in širšo strokovno razpravo pred sprejetjem temeljnih odločitev.

Poziv je po podatkih, objavljenih 27. oktobra 2026 ob 13.22, podprlo 4882 ljudi, med njimi 2133 zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja. Podpise zbirajo do petka, 6. novembra.

 

Ne nasprotujejo spremembam, želijo pa sodelovati

Pobudnice poziva so šest učiteljic z II. gimnazije Maribor. V besedilu poudarjajo, da slovenski šolski sistem potrebuje razpravo o nadaljnjem razvoju. Njihov pomislek je predvsem način priprave sprememb: kdo jih oblikuje, na katerih podatkih temeljijo in koliko vpliva bodo imeli tisti, ki vsak dan delajo z otroki.

Od ministra zahtevajo, da o temeljnih spremembah ne odloči pred zaključkom širše strokovne razprave. Vanjo želijo vključiti učitelje, raziskovalce, pristojne strokovne ustanove, fakultete in reprezentativne sindikate.

Ob tem odpirajo tudi vprašanje vloge novega, 26-članskega strokovnega sveta za reformo. Želijo pojasnilo, kako so bili izbrani njegovi člani in kakšno bo razmerje med njegovim delom ter pristojnostmi že obstoječih strokovnih svetov.

 

Spletna anketa po njihovem ni dovolj

Ministrstvo je k oddaji predlogov že povabilo učitelje, ravnatelje, starše, učence, dijake in drugo zainteresirano javnost. Na uradni predstavitvi reforme napoveduje vključevanje različnih strokovnih pogledov, med cilji pa navaja več avtonomije šol, manj birokracije in večji poudarek na znanju. Napoveduje tudi spremembe ocenjevanja, nacionalnega preverjanja znanja in mature.

Podpisniki javno vabilo in začetek strokovnih posvetov pozdravljajo. Vendar opozarjajo, da spletna anketa s petimi vsebinskimi vprašanji ne more nadomestiti širše razprave.

Želijo vedeti, kaj se bo zgodilo z zbranimi predlogi. Kateri bodo upoštevani, kateri ne in zakaj? Zato zahtevajo javno predstavitev ugotovitev posvetov ter objavo analiz, raziskav in drugih strokovnih podlag za spremembe.

 

Kaj bo reforma pomenila za otroke in starše?

Za starše so med najbolj oprijemljivimi vprašanji ocenjevanje, NPZ in morebitni prehod na osemletno osnovno šolo. Podpisniki zahtevajo pojasnila tudi o teh napovedih ter o spremembah mature in sestave svetov javnih šol.

Pri tem je pomembno razlikovati med napovedmi in že sprejetimi odločitvami. Sam javni poziv še ne pove, katere rešitve bodo na koncu sprejete, kdaj bi začele veljati in katere generacije otrok bi zajele.

Prav zato podpisniki vztrajajo, da morajo biti pred odločitvami predstavljeni strokovni razlogi zanje. Družine potrebujejo razumljiva pojasnila, učitelji pa možnost, da opozorijo, kaj bi posamezna sprememba pomenila pri pouku.

 

Koliko bo stala nova prenova?

Eno od petih osrednjih vprašanj poziva je denar. Podpisniki opozarjajo, da so bili učni načrti pravkar prenovljeni, da se že uvajajo in da poteka priprava novih učnih gradiv.

Ministra zato sprašujejo, kako bo reforma upoštevala že opravljeno delo. Zahtevajo oceno stroškov in pojasnilo, kako bodo preprečili podvajanje dela ter dodatne izdatke zaradi novih posegov v še sveže spremembe.

 

Jasna merila za vsebino pouka in zaščita učiteljev

Podpisniki želijo tudi natančnejšo razlago pojma »ideološka nevtralnost«, ki ga je minister uporabil ob napovedi pregleda učnih načrtov in gradiv. Opozarjajo, da mora presoja temeljiti na jasnih strokovnih merilih, saj bi lahko ohlapna opredelitev omogočila politično vplivanje na vsebino pouka.

Zadnja zahteva se nanaša na strokovno avtonomijo zaposlenih. Povod zanjo je izjava Mojce Škrinjar, danes državne sekretarke, o pridobivanju podatkov o učiteljih, ki so podpisali peticijo glede trgovinskega sporazuma EU z Izraelom.

V pozivu je navedeno tudi pojasnilo ministrstva: izjavo je podala pred nastopom funkcije, takšnega seznama pa ni pripravljala in ga tudi ne namerava. Podpisniki kljub temu od ministra pričakujejo jasno stališče do izjave in pojasnilo, kako bo zaposlene zaščitil pred političnimi pritiski.

 

Podpise zbirajo do 6. novembra

Sporočilo poziva je, da morajo spremembe šolstva temeljiti na znanju, izkušnjah iz razredov in odprti razpravi. Podpisniki pričakujejo konkretne odgovore na vseh pet zahtev.

Celotno besedilo in obrazec za podporo sta dostopna na spletni strani Amnesty International Slovenije. Podpisniki podporo izražajo v svojem imenu, ne v imenu ustanov, v katerih so zaposleni.