Menstrualna revščina ni težava nekje daleč stran. Tudi v Sloveniji so dekleta, ki varčujejo z vložki, uporabljajo neprimerne nadomestke ali jih skrbi, ali bo družina imela dovolj denarja za naslednji paket.

Ko govorimo o stroških, ki jih imajo družine s šolarji, običajno pomislimo na zvezke, športno opremo, šolske izlete, prehrano in oblačila. Obstaja pa še strošek, ki se vsak mesec znova pojavi v številnih družinah in o katerem se precej manj govori. Menstrualni pripomočki.

Za večino so vložki ali tamponi nekaj, kar mimogrede položimo v nakupovalni voziček. Za družino, ki že izbira med položnicami, hrano in drugimi osnovnimi potrebščinami, pa lahko pomenijo še en izdatek, pri katerem preprosto ni mogoče reči: ta mesec ga bomo izpustili.

In prav tu se začne menstrualna revščina.

 

77 odstotkov jih je že ostalo brez denarja za menstrualne pripomočke

Kako resnična je ta težava tudi pri nas, kažejo podatki Zveze Anita Ogulin. V raziskavi med družinami v stiski, ki so vključene v program Veriga dobrih ljudi, je sodelovalo 87 oseb. Kar 77 odstotkov žensk in deklet je odgovorilo, da so že doživele, da si zaradi pomanjkanja denarja niso mogle privoščiti menstrualnih pripomočkov.

Pomembno je poudariti, da teh podatkov ne moremo prenesti na vse ženske in dekleta v Sloveniji, saj raziskava ni bila izvedena na reprezentativnem vzorcu prebivalstva. Pokaže pa, kako velika je lahko težava prav med družinami, ki že živijo v finančni stiski.

Več kot polovica sodelujočih je menstrualne pripomočke uporabljala dlje, kot je priporočljivo, ali pa jih nadomeščala s toaletnim papirjem in drugimi neustreznimi rešitvami. Po podatkih Zveze Anita Ogulin družine za menstrualne pripomočke najpogosteje porabijo dodatnih od 10 do 20 evrov na mesec.

Če imajo menstruacijo mama in dve hčerki, se strošek seveda še poveča.

 

Kaj sploh je menstrualna revščina?

Svetovna zdravstvena organizacija menstrualno revščino opredeljuje kot pomanjkanje dostopa do menstrualnih pripomočkov oziroma njihove razpoložljivosti zaradi finančnih omejitev. Toda menstrualno zdravje je širše od samega paketa vložkov. Pomeni tudi dostop do ustreznih informacij, varnih in sprejemljivih sanitarij, zdravstvene oskrbe ter možnost, da menstruacija človeka ne izključuje iz šole, dela ali družbenega življenja.

Tudi UNICEF opozarja, da lahko kombinacija revščine, pomanjkanja primernih sanitarij, tabujev in stigme dekletom otežuje varno in dostojanstveno skrb zase med menstruacijo.

Zato menstrualna revščina ni samo vprašanje: Ali ima dekle danes vložek?

Vprašanje je tudi, ali mora z njim varčevati. Ali si ga upa zamenjati dovolj pogosto. Ali lahko v šoli brez zadrege odide na stranišče. Ali jo skrbi, da bo menstruacija premočila oblačila. In ali zaradi menstruacije kdaj raje ostane doma.

 

Ko menstruacija vpliva tudi na šolo

Raziskave iz različnih držav kažejo povezavo med težavami pri obvladovanju menstruacije in šolsko odsotnostjo, vendar rezultati niso povsod enaki in sam dostop do vložkov ne odpravi vseh težav.

Sistematični pregled raziskav iz ZDA in Kanade, objavljen leta 2026 v reviji Journal of Adolescent Health, je pokazal zelo različno razširjenost menstrualne revščine med mladostnicami in mladimi ženskami – v vključenih raziskavah od 9 do 65 odstotkov. Avtorji zaradi ugotovitev predlagajo, da bi zdravstveni delavci pri pogovoru z mladostnicami o menstruaciji preverjali tudi, ali imajo zanesljiv dostop do menstrualnih pripomočkov.

Raziskava med mladostniki v Kataloniji je pokazala, da je med sodelujočimi menstrualno revščino v preteklih šestih mesecih izkusilo približno 11 do 16 odstotkov, 19,4 odstotka sodelujočih, ki menstruirajo, pa je poročalo, da so med menstruacijo kdaj izostali od pouka.

Najnovejša raziskava iz Ontaria, objavljena septembra 2026, je med 863 dekleti od 5. do 12. razreda ugotovila, da je o vsaj eni obliki motnje šolanja zaradi menstruacije poročalo 57,1 odstotka sodelujočih. Učenke, ki so poročale, da so bili šolski avtomati oziroma zaloge menstrualnih pripomočkov zanesljivo napolnjeni, so pogosteje poročale tudi o izboljšani prisotnosti pri pouku in boljšem počutju.

To ne pomeni, da lahko rezultate iz Kanade neposredno prenesemo na Slovenijo. Pokažejo pa, zakaj dostop do pripomočkov v šolskem okolju ni nepomembna podrobnost.

 

Brezplačni vložki niso rešitev čisto vsega

Raziskave opozarjajo še na nekaj pomembnega: paket vložkov sam po sebi ne odpravi vseh težav.

V veliki raziskavi na 140 šolah v Keniji samo razdeljevanje vložkov ni izboljšalo prisotnosti pri pouku. Izobraževanje o spolnem in reproduktivnem zdravju pa je izboljšalo znanje, odnos do menstruacije in samozavest deklet.

Druga raziskava iz Ugande je pokazala ugodnejši vpliv zagotavljanja menstrualnih pripomočkov oziroma izobraževanja na obiskovanje pouka, vendar so avtorji zaradi metodoloških omejitev pozvali k previdnosti pri razlagi rezultatov.

Sporočilo raziskav je zato širše: dekleta potrebujejo dostopne pripomočke, znanje, primerne sanitarije in okolje, v katerem menstruacija ni razlog za sram.

 

Tudi v Sloveniji opozarja Varuh človekovih pravic

Da menstrualna revščina ni zgolj vprašanje udobja, je maja letos opozoril tudi Varuh človekovih pravic RS. Pomanjkanje ustreznih menstrualnih pripomočkov lahko po navedbah Varuha vpliva na zdravje, občutek varnosti in zasebnosti, prisotnost v šoli ali na delovnem mestu ter vključevanje v družbo.

Posebej opozarjajo prav na dekleta v izobraževanju. Pomanjkanje vložkov ali tamponov ne bi smelo postati razlog, da učenka ostane doma, se umakne iz šolskega okolja ali se počuti drugačno od vrstnic.

In prav šola je lahko prostor, kjer je mogoče del težave rešiti zelo preprosto.

Tako kot pričakujemo, da bo na šolskem stranišču na voljo toaletni papir in milo, se vse pogosteje pojavlja vprašanje, zakaj ne bi bili tam dostopni tudi osnovni menstrualni pripomočki.

 

Kaj pa, če bi vložki preprosto čakali na stranišču?

Nekatere slovenske šole menstrualne pripomočke že zagotavljajo na lastno pobudo, vendar ureditev ni enotna. Ponekod so dostopni neposredno na straniščih, drugod jih lahko učenke dobijo pri svetovalni službi ali drugih zaposlenih. 

Drugod so naredili še precej več.

Škotska je postala prva država na svetu, ki je pravico do brezplačnega dostopa do menstrualnih pripomočkov uredila z zakonom. Lokalne oblasti in izobraževalne ustanove morajo zagotoviti brezplačne menstrualne izdelke ljudem, ki jih potrebujejo, dostop pa mora biti preprost in urejen tako, da spoštuje dostojanstvo uporabnic.

Pomemben je prav način dostopa. Če mora trinajstletnica pred sošolci pojasnjevati, zakaj potrebuje vložek, brezplačnost še ne pomeni nujno tudi dostojnega dostopa.

 

Dekle ne bi smelo razmišljati, ali bo družina zmogla kupiti vložke

Menstruacija za najstnico že sama po sebi lahko prinese dovolj vprašanj. Je normalno, da tako boli? Kaj če dobim menstruacijo med poukom? Kaj če se mi bo poznalo na hlačah? Kaj če bodo drugi opazili vložek v moji roki?

Vprašanje »Ali imamo doma sploh še dovolj vložkov?« ne bi smelo biti še eno izmed njih.

Podatki Zveze Anita Ogulin kažejo predvsem stisko najranljivejših slovenskih družin. Mednarodne raziskave pa potrjujejo, da menstrualna revščina obstaja tudi v gospodarsko razvitih državah ter da je povezana z dostopom do izobraževanja, počutjem in dostojanstvom mladih.