Čeprav smo pred zakonom ženske delavke enakopravne kot moški delavci, žal praksa še vedno ne sledi zakonom. Tako so v veliko podjetjih ženske delavke na popolnoma enakih delovnih mestih z enakimi delovnimi obveznostmi plačane manj kot moški delavci; če omenimo le najbolj očitno in krivično zaposlitveno neenakopravnost. 

Kot ovira pri zaposlitvi ženske pa se pogosto pojavlja tudi njena morebitna nosečnost. Ženske z majhnimi otroki, zaradi katerih so lahko pogosto na bolniškem dopustu, so namreč za veliko delodajalcev kader, ki ovira tekoče poslovanje podjetja.

Tako se še vedno dogaja, da določeni delodajalci pri podaljševanju ali podpisovanju delovne pogodbe od kandidatke želijo izvedeti njene načrte glede nosečnosti. To smejo zahtevati oziroma kaj pravi slovenska zakonodaja?

 

To je diskriminacija!

Kot zelo jasno navaja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), delodajalec od kandidata ne sme zahtevati določenih podatkov, med drugim tudi ne podatkov o nosečnosti in načrtovanju družine, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Prepovedano je tudi delodajalčevo pogojevanje sklenitve pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo takih podatkov ali z dodatnimi pogoji v zvezi s prepovedjo nosečnosti, odlogom materinstva ali z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca.

Če vas bo torej delodajalec ob podpisu pogodbe spraševal o morebitni ali načrtovani nosečnosti, mu lahko mirno odgovorite, da s tem krši 6. člen ZDR, ki takšno ravnanje šteje kot diskriminacijo.

Pri tem se tudi vprašajte, ali sploh želite biti zaposleni v podjetju, ki žensko, ki načrtuje družino (in verjetno tudi žensko z majhnimi otroki) vidi kot breme podjetja.

 

PREBERITE TUDI: Dojenje po vrnitvi v službo

 

Posebno pravno varsto za nosečnice in starše

ZDR pa ureja tudi posebno pravno varstvo pred odpovedjo, ki velja tudi za nosečnice in starše. Po 115. členu ZDR delodajalec namreč ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, kakor tudi ves čas dojenja otroka. Ravno tako delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi staršem v času izrabe starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.

To posebno pravno varstvo pa ne velja, če so podani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca. Zahtevan je še dodatni pogoj, in sicer predhodno soglasje inšpektorja za delo. To pomeni, da posebno pravno varstvo te kategorije ni absolutno.

 

Nosečnost je lahko razlog za preklic odpovedi!

Kaj pa, če delodajalec odpusti žensko, za katero ne ve, da je noseča, ker mu tega še ni uspela povedati?

V primeru, da delodajalec izreče noseči delavki odpoved in začne teči odpovedni rok, ob tem pa ne ve za njeno nosečnost, mora delavka o nosečnosti obvestiti delodajalca. To mora storiti takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju teh, vendar pa pred iztekom odpovednega roka. Nosečnost mora dokazati s predložitvijo zdravniškega potrdila.