Pnevmokok je med najbolj pogostimi povzročitelji bakterijskih okužb. Najbolj izpostavljeni pa so otroci, mlajši od dveh let.

Pnevmokoke pogosto najdemo v žrelu ali nosu zdravih ljudi. Majhni otroci pa so pogosteje bacilonosci. Teh je kar 70 odstotkov med tistimi, ki obiskujejo vrtec, živijo v prenatrpanih prostorih ali pa s starši in drugimi odraslimi, ki kadijo.

Pnevmokoki se prenašajo s človeka na človeka kapljično, s kihanjem in kašljanjem. Otrok se lahko okuži v stiku z bolnikom ali pa z zdravim bacilonoscem.

Za pnevmokokno okužbo lahko zboli vsak, pogosteje pa zbolijo majhni otroci, mlajši od štirih let, dečki pogosteje kot deklice.

Bakterija Streptococcus pneumoniae ali krajše pnevmokok povzroča različne invazivne okužbe, najbolj pogoste so pnevmokokni meningitis, sepsa, bakteriemija in pljučnica, najbolj običajna s pnevmokoki povzročena neinvazivna okužba pri otrocih pa je vnetje srednjega ušesa.

Gnojni meningitis

Gnojni meningitis je vnetje možganskih ovojnic. Pnevmokok je pri nas poleg meningokoka najbolj pogosto povzročitelj gnojnega meningitisa. Kljub hitremu in učinkovitemu zdravljenju je smrtnost zaradi pnevmokoknega meningitisa še vedno zelo velika, približno 15 odstotkov otrok pa ima po preboleli bolezni različne posledice, kot so gluhost in epileptični napadi.

Bolezen običajno nastopi v nekaj urah, otrok postane zaspan, lahko ima motnje zavesti, poviša se mu temperatura, bruha, ima bolečine, včasih krče. Tak otrok mora takoj poiskati zdravniško pomoč.

Prikrita bakteriemija in sepsa (zastrupitev krvi)

Prikrita bakterija in sepsa pomenita različne stopnje prisotnosti in razmnoževanja bakterij v krvi. Pri bakteriemiji bakterije vdrejo v kri in krožijo po organizmu. Vnetja v posameznih organih pa ne povzročajo. Bolezen prepoznamo po povišani telesni temperaturi, mrzlici, bolnik se zelo slabo počuti. Bolezen je pogosta pri majhnih otrocih, če jo zgodaj prepoznamo in zdravimo z antibiotiki, ne pušča posledic.

Sepsa ali zastrupitev krvi pa pomeni težjo stopnjo okužbe, kjer se bakterije razmnožujejo v krvi in se razširijo v različne organe. Če se to zgodi, organe tudi okvarijo. Tudi pri tej bolezni je izid odvisen od tega, kako hitro smo jo prepoznali in pričeli z zdravljenjem. Sepsa pa lahko kljub zdravljenju resno ogrozi življenje bolnika.

Bakterijska pljučnica

Bakterijska pljučnica je pri otrocih v skoraj 90 odstotkih povzročena s pnevmokoki. Bolezen se običajno začne s predhodno virusno okužbo dihal. Bakterijsko pljučnico spremlja nenadna visoka temperatura, težko dihanje, mrzlica, kašelj pa se pojavi šele kak dan kasneje. Ob pravočasnem in učinkovitem zdravljenju ne pušča posledic.

Bakterijsko vnetje srednjega ušesa

Bakterijsko vnetje srednjega ušesa je eno najbolj pogostih vnetij v otroškem obdobju. V več kot polovici primerov takšno vnetje povzročajo pnevmokoki. Ponavadi zbolevajo otroci, ki so mlajši od treh let.

Bolezen se prične z nenadno hudo bolečino v ušesu, včasih tudi v obeh ušesih, spremlja pa jo povišana temperatura. Če se vnetja pogosto ponavljajo, lahko vodijo v okvaro sluha. Kar 60 odstotkov otrok pri nas v prvem letu življenja preboli vnetje srednjega ušesa.

Zdravljenje z antibiotiki

Bolezen, ki je povzročena s pnevmokoki ponavadi zdravimo s penicilinskimi antibiotiki. Če je zdravljenje pravočasno, je uspešno. V zadnjih letih pa je vse več pnevmokokov odpornih proti antibiotikom.

Cepljenje

Najbolj zanesljivo lahko pnevmokokno okužbo preprečimo s cepljenjem. Poznamo dve vrsti cepiv. Polisaharidno pnevmokokno cepivo se uporablja za cepljenje pri odraslih in otrocih, ki so starejši od dveh let. Pri mlajših otrocih pa je to cepivo neučinkovito zaradi posebnosti njihovega imunskega sistema. Zanje se uporablja konjugirano pnevmokokno cepivo, ki je primerno za otroke po dopolnjenem drugem mesecu starosti.

 

Preberi še:

Nevarne pnevmokokne okužbe