Vsako leto 10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. Namen tega dne je ozaveščanje, krepitev varovalnih dejavnikov in spodbujanje odprtega pogovora o stiski. Samomor je namreč eden največjih javnozdravstvenih problemov tudi pri nas. V Sloveniji vsako leto zaradi samomora umre nekaj sto ljudi, večinoma moških, kar nas še vedno uvršča med države z višjim samomorilnim količnikom v Evropi. Kljub temu pa podatki kažejo spodbuden trend – v zadnjih letih število samomorov upada, leta 2023 pa je bilo zabeleženo najmanjše število v zadnjih desetletjih.

 

Samomor in družine

Ko se zgodi samomor, posledice nikoli ne prizadenejo le posameznika. Najtežje breme nosijo svojci – partnerji, otroci, starši, sorojenci. Žalost se pogosto prepleta s krivdo in občutkom, da bi lahko storili več. Prav zato je zelo pomembno, da se o stiski pogovarjamo še preden pride do tragičnega dejanja.

Starši, ki se znajdejo v stiski, pogosto občutijo velik pritisk – med delom, družino in pričakovanji okolice. Če nimajo dovolj podpore, se lahko počutijo povsem sami. Otroci pa čutijo in posnemajo čustva odraslih, zato je skrb za duševno zdravje staršev tudi skrb za dobrobit otrok.

 

Opozorilni znaki, ki jih ne smemo spregledati

Samomorilne misli se običajno ne pojavijo nenadoma. Ljudje v stiski pogosto kažejo znake, ki jih lahko prepoznamo: izrečene misli o smrti ali občutek, da je življenje brez smisla, spremembe v vedenju, kot so umikanje iz družbe, razdajanje osebnih predmetov, ali nenadna vrnitev k alkoholu in drogam. Pri mladostnikih so lahko sprožilci nesrečna zaljubljenost, konflikti z vrstniki ali težave v šoli, pri odraslih pa izguba partnerja, ločitev, finančne stiske ali huda bolezen.

Najpomembneje je, da si upamo vprašati – neposredno, brez olepševanja. Takšno vprašanje ne poveča tveganja, ampak ga zmanjša, saj osebi pokažemo, da jo jemljemo resno.

 

Geslo 2024–2026: »Spreminjajmo razumevanje samomora«

Mednarodna zveza za preprečevanje samomora za obdobje 2024–2026 poudarja geslo »Spreminjajmo razumevanje samomora«. To pomeni, da moramo preseči predsodke, da so ljudje sami krivi za svojo stisko, in da se o samomoru »ne govori«. Prav nasprotno – iskren pogovor lahko pomeni odločilni korak k rešitvi. S tem, ko poslušamo brez obsojanja in pokažemo sočutje, že gradimo okolje, v katerem posameznik ne ostane sam.

 

Kje poiskati pomoč

Če se znajdete v hudi stiski ali pri bližnjem opazite znake, da razmišlja o samomoru, se čim prej obrnite po pomoč. V Sloveniji so na voljo številne oblike brezplačne podpore:

- Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik: 116 123 (24 ur na dan, vse dni v letu)

- Klic v duševni stiski (Ljubljana): 01 520 99 00

- TOM telefon za otroke in mladostnike: 116 111

- Ženska svetovalnica: 031 233 211

- Svetovalnice Posvet – Tu smo zate: brezplačna psihološka pomoč v 18 mestih po Sloveniji (www.posvet.org)

 

Če je življenje ogroženo, pa je treba takoj poklicati 112.

 

Skupaj za bolj sočutno družbo

Samomor je mogoče preprečiti, če ustvarimo okolje, kjer je pogovor o stiski nekaj povsem normalnega. Starši in otroci, učitelji in učenci, prijatelji in sodelavci – vsi imamo moč, da z vprašanjem »Kako si?« in pripravljenostjo poslušati naredimo razliko. Naj bo letošnji 10. september priložnost, da še enkrat poudarimo: samomor ni rešitev, rešitev so pogovor, podpora in sočutje.