Družina je v Afriki najpomembnejša vrednota. Ker smo mi tako številčni, nas domačini lepo sprejmejo in spoštujejo. Smo atrakcija. Hkrati si tudi manjša tarča napada, če imaš s seboj otroke, kot če bi na primer potovala v paru. Tudi mi se imamo super, več kot nas je, boljše je.

 

Nikoli nam ni dolgčas

Za starše je sicer malo bolj naporno, ker moramo bolj načrtovati, za vsakega otroka posebej, kaj bodo oblekli. Po drugi strani pa je zanimivo, ker smo različni karakterji in se zamotimo, na poti nam nikoli ni dolgčas. Otrokom je potovanje všeč, malo sicer tarnajo nad hitrimi premiki in bi več časa ostali v enem kraju. Navdušeni so nad živalskim svetom.

 

Nacionalni park Addo

 

Nekateri nimajo niti za preživetje

Kar je zelo zanimivo, je, da otroci niso obremenjeni z našimi normami in predsodki, zato barva kože in drug jezik za njih nista težava. Takoj ko zagledajo lokalne otroke, stečejo k njim in jih objemajo. Zelo veliko prispevajo pri dobrodelnosti – vedno, ko revnim delimo hrano in oblačila, se takoj vključijo in so navdušeni. V zadnjih dneh smo obiskali več revnih vasi, pa tudi sirotišnico. Takrat se vidi, da otroci postanejo bolj čustveni, ko vidijo, da nekdo nima dovolj sredstev niti za preživetje. Potem v avtu sprašujejo, zakaj drugi nimajo niti za hrano, kako bi jim lahko še bolj pomagali.

 

PREBERITE TUDI: Na dobrodelno misijo v Bocvano s petimi otroki

 

 

---

 

Sedemčlanska sestavljena družina Culiberg, ki utrinke iz svojega življenja deli na blogu z naslovom 2many4granny, se bo oktobra podala na enomesečno pot po Afriki - po celotni Južni Afriki, Namibiji, Bocvani, Zimbabveju in Zambiji. Skupaj bodo prevozili približno 15.000 km.

V dobrodelni akciji bodo v sodelovanju s slovenskim Karitasom zbirali sredstva za gradnjo zavetišč za otroke. 

Njihove zanimive popotne dogodivščine bo mamica Jasna Žaler Culiberg delila v obliki popotniškega bloga. 

 

 

 

 

 

Mnenja blogerjev ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.