Evo, muci me eno vprasanje; koliko same pustite, da vam pomagajo pri otrocih stari starsi? V pomoci pac mislim vse, kar vam olajsa vsakodnevno skrb za otroka.

Pricakujete njihovo pomoc?
Se vam zdi, da vam pomagajo dovolj ali bi zelele vec?
Ste misljenja, da je otrok vas in da morate v prvi vrsti same poskrbeti zanj?
Vkljucujete stare starse v pomoc le takrat, ko res ne gre drugace?
Pustite otroka pri babi in greste mirne vesti v soping, na kavo ali celo zvecer ven s prijatelji, partnerjem?
Vam je normalno, da stari starsi pazijo otroka, kljub temu da ste vi tudi doma (npr. ce zivite tako blizu skupaj)?

Sama sem mnenja, da je otrok moja prva skrb in da sem sama dolzna poskrbeti zanj. Tega se morda drzim malce prevec, ko gledam okoli sebe, saj stare starse prosim za pomoc res samo takrat, ko res ne gre drugace. Predvsem gre to na racun varstva.
Kolegice mirno pustijo svoje otroke pri starih starsih in grejo po svojih opravkih. Jaz vedno lovim uro, da jih ja ne bom predolgo obremenjevala, one se ne dajo motit (ne vse, da ne bo pomote).

Moji necaki so vec ali manj v varstvu starih starsev (recimo skupaj jejo zajtrk, eden prime tega, da mami lahko umije drugega, primejo ta malega, da se mami lahko stusira, take male stvari, ki jih moras sicer vse narediti sam...).
Sprasujem se, ce bi se morda morala tudi jaz malo nakulirati in veckrat reci za pomoc? Pa bi potem imela vec casa lahko tudi zase; sedaj vecinoma vse podrejam otroku, kar se da opravim dopoldan, preko interneta, v trgovino grem med sluzbeno malico... Pac skusam vec ali manj sama s pomocjo partnerja.

Kako je to pri vas?

Midva se voziva v službo 50 km v eno smer. Delava do 16:30, kar pomeni, da sva doma nekaj po 17:00 uri, ko je vrtec že pol ure zaprt, zato oba otroka prevzameta babi in dedi, skoraj vsak dan in ju imata cca 2 uri, dokler se ne vrneva domov. Občasno pa greva v službo vsak s svojim avtom, moj lahko prej začne in prej konča in ju gre on iskati v vrtec.
Kakšnih večernih varstev se pa niti ne poslužujeva, ker nikamor ne hodiva. Bi pa bilo fajn, če bi šla 1x na mesec kam skupaj, ampak zaradi varstva pač ne želiva.
Za ostale zadeve, kot so nakupovanje, pa greva ali jaz, ali on. Občasno pa tudi vsi skupaj.

Jaz vem, da nama veliko pomagata in sem jima zelo hvaležna za vsako uro. In se jima tudi vsak dan, ko greva po otroke zahvalim.


_____________________________

Kaj ti bo pomagalo , če boš zvedela kako je pri drugih ? Aja, ti si krasna super duper cankarjanska mati, tvoje kolegice pa zrele za odvzem otrok.

Bistvo, kot že tisočkrat...vsak naj dela po svoje in naj se ne vtikuje v sosedovo zeleno travo...in svet bo lepši.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Žal jih ni v bližini in smo sami zase vedno.
Če kdaj mož gre na daljšo večdnevno službeno pot in je slabo vreme (zima, sneg, mraz, dež..) potem gremo z malim in psom k staršem, saj mi je muka zgodaj zjutraj otroka vlečt na sprehod v minusu...
Pri otrokovih 13 mesecih sva si prvič privoščila, da sva malega dala v varstvo k staršem in šla čez noč uživat.

Če jim tak paše in imajo možnost, pa naj . Mi te možnosti nimamo, bi jo pa večkrat izkoristili, če bi jo imeli. Pa ne zato, da bi meni bilo lažje, ampak da bi malček bil več s starimi starši

Na obe roki lahko preštejem kolikokrat sta bila otroka v varstvu.

Nisem takšen tip,ki bi otroka podturila in šla na kavo,šoping ali karkoli.....  
Evo recimo primer naših sosedov:   starša živita v sosednjem bloku.babica v 90% za malega skrbi, jim vsak dan kuha kosilo.... Večinoma tudi prespijo pri starih starših. Ona pa doma gleda tv ,počiva.....
Žalostno da jim je lastno dete odveč .Ampak tudi takšni so,po   eni strani  je boljše da je babica kje blizu,da skrbi ,kot pa da bi se otroka zanemarjalo.Po drugi strani pa ni fer do starih staršev. Potem pa stari starši drugim jamrajo kako jih vse boli,da ne morejo več a lastnim otrokom se ne upajo tega povedat,ker se bojijo zamere   iskreno povedano jih ne zastopim: je pa res da so tudi stari stari krivi ,ker ne povedo oni pa lepo na much izkoriščajo


jaz pravim,da starše obremenjevati z vnuki -ne hvala.Stari starši niso za vsakodnevno varstvo.Oni so to dali čez z nami.
Že nam mladim je naporno z našimi otroci ,le kako je njim ko so starejši

< Sporočilo je popravil Petraa -- 19.3.2010 8:58:44 >

Oh urskinamama, saj nimam besed za take komentarje...

A ni dovoljeno, da te nekaj zanima in se o tem pozanimas?


To je seveda tudi res, ampak a misliš da otrokom in starim staršem ni v interesu, da se družijo?

Ravno to me je zanimalo; namrec pri eni babi nikoli ne vem ali ji je prav da jo prosim za pomoc ali ne in mi je potem bed in hitim, da cimprej pridem po otroka. Dedi je tukaj cisto ok, samo sta ponavadi oba doma in potem nisem prepricana, ce je kul, da jo pustim, ker je vedno tolk enih besed okol opravkov, ki se cakajo.
Pri drugi mi ni tolk bed, samo ima pa vec otrok za zrihtat, ker so necaki stalno tam. Pa se mi zdi, da tut ne moreta vsega, saj sta le malo starejsa in posledicno hitreje utrujena, se vedno pa oba tudi hodita v sluzbo.

Morda bi se morala malo narediti francoza in se skulirat, da ne bi imela slabe vesti.

Mi živimo vsak na svojem koncu Slovenije (Lj-Mb):(
Je pa tako, da prosiva stare starše za pomoč kadar delava in skoraj izključno zaradi dela (sobota ali če je kateri od otrok dlje časa bolan čez teden). Ni jima odveč, otroci se ju veselijo in se imajo takrat fino. Če bi živeli skupaj v istem mestu, bi ju najbrž večkrat prosila. Z možem sva privat in se sicer kombinirava pri varstvu (ko mora drugi v trgovino ali recimo k frizerju), časa za shoping, kavice..pa ta trenutek tako ali tako ni:) Je pa to zelo individualna stvar. V bistvu nama paše, da kadar imamo prosto, da smo sami, da smo čimveč mi skupaj (ob nedeljah recimo)..samo mi in naši hribi:)

_____________________________

http://www.popolna-kmetica.blogspot.com/

Jaz ugotavljam, da smo si tudi tukaj (tako kot povsod) ljudlje zelo različni.

Jaz sem zato, da bi bila več z otrokom in da ga poslednično ne bi cele dneve imela mami po rojstvu prvga otroka zamnjala službo. Šla na polovico prejšnje plače. Pa mi ni bilo nikdar žal, ker imam otroke zase ne za druge.

V glavnem, midva z možem sva vedno probala tako zorganizirat, da sva sama popazila na otroke (ko se bili manjši), oz. nisva hodila sama zvečer ven na pijačke,pa kino ipd. Pač ko je družina, je družina, žurke so pa bile prej. Če greva oz .sva šla po nakupih sva jih vedno jemala s seboj. Priznam, da je bilo večkrat kar naporno, veliko enostavnejše bi jih bilo kje pustit v varstvu in si v miru ogledat zadeve, ampak nisva. Čeprav je bila mami vedno pripravljena varovat. Ampak, to je bil zame izhod v sili. Če gre lahko z menoj, gre z menoj. Če je bolan, prestavimo nakupa za en teden. Če moram pa nujno polodan delat (malokrat), pa je istočasno tudi mož službeno zadržam, je pa tiste tri ure pri mami. Tako, da ne vem 10_x_ na leto mogoče je bila za varuško.