Punce,

koliko nas je, ki se srečujemo z željo, da bi imele prvega otroka šele po tridesetem letu?
In......a je katera opazila "ovire"?

Jaz sem rodila, ko sem bila stara 30. In ja, prej, ko sem bila mlajša, še niti pod razno ne bi imela otrok... Sem študirala, delala.. pa tisoč stvari se mi je dogajalo.. Plus to, da ko sem spoznala svojega moža, sva še nekaj let najprej uživala, potovala... Pa niti zdaj, pri skoraj 33-ih se mi ne bi zdelo pozno za 1. otroka. Sem pač v duši mlada .

Je pa res nekaj drugega; namreč, trenutno nimam želje po drugem otroku. Morda ravno zaradi let, ne vem... Mi je čist fajn, da smo trio in se imamo super!!!

Dandanes pa to res ni več nič nenavadnega. Jaz sem imela prvo (in edino) pri 35, prijateljica je ravno noseča in bo imela prvega pri 40. Pa še cel kup jih poznam, ki so postale mamice pri 30+. Kar pogumno, le na drugega potem ne čakaj predolgo (če seveda želiš še kakšnega otročička), ker te res potem zna čas prehiteti.

_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

Hmmmm...Hvala Petka09......vidim, da nisem sama in to me veseli . Sicer sedaj z mojim načrtujeva otroka, skupaj sva že več kot 10 let in imava oba željo imeti končno še enega člana! Nekako 4 mesece poskušava, pa še vedno nič...pol pa mi pride logično na pamet, ko si pomislim, da sem tako zavlačevala in sedaj, ko se počutim, pa sem "stara"-ops , nimam več 20 let...in nisem tako extra mega plodna kot takrat, zato ni še videti  in se vsak mesec soočam z vložki...
Sicer ginekolog ni ravno pritiskal name, kot na nekatere, ko berem forume, pa so bistveno, bistveno mlajše od mene!!!! To mi je do sedaj dalo upanje in lažno zamisel, da imam še itak obiiilllloooooo časa.

Če gledaš ovire in o njih tuhtaš jih je vedno dovolj. Če si pa dovolj želiš dete, ovire nekako izginejo. Jst sem zanosila pri 32. Malo mi je sicer žal, da nisem imela dete kakih 5 let prej, ampak, OK, očitno je tudi tako v redu. Se ne pritožujem. Torej, jst pred 30 nikakor nisem bila zrela za otroka. HB.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Jeeeeaaahhhhh Nika v službi-TO!!!!!
Ne vem no, pri prebiranju teh forumov, sem imel feeling, da sem skoraj odpadla....sem se malo olajšala, hvala!
Pa kaj ste imele kake težave z zanositvijo, ko ste začele "ta projekt"..nama ne rata, sicer je mimo šele 4 poskus.

Jaz tudi izpolnjujem tvoje pogoje  Oba sva malo čez trideset, zdrava (njegov spermiogram je v mejah normale, jaz imam redne menstruacije in ovulacije, ki jih čutim) in delava na zdaj že pol leta. Če je to "ovira" ali ne, ne vem, kakor berem na forumih, tudi deset let mlajšim ne uspe vedno v prvo, ampak potrebujejo par mesecev za  . Poleg tega sem si vedno želela roditi poleti in mogoče nama je usojeno zagledati ravno 9 mesecev pred najlepšim letnim časom Se mi pa zdi moja starost ravno prav za prvega otroka, res ne bom najmlajša mamica, bom pa zagotovo manj obremenjena, ker imam eksistencialna vprašanja poštimana (služba za NDČ, stanovanje), energije mi tudi ne primanjkuje, pa še vedno sem en tak velik froc sama v sebi in se mi z otroki ni problem ukvarjat

LP

Draga Zara, tudi jaz nisem bila še pripravljena, rada imam svobodo in mi je hodilo kup drugih stvari na pamet. Nisem mogla razumeti nekatere, ki so zanosile pri 20-23, to je bilo zame prav noro! Wej-ne mislim nič napačnega, vsak če se počuti naj dela kar želi. Pravim samo zase........

Meni je najboljše, da se odločiš za , ko in če začutiš željo po njem. Mi2 sva želela prej, pri prvi sva imela jaz 22 in on 24 let in sva zelo zadovoljna, da sva mlada starša. Če pa pred 30. letom ne bi želela imet otrok, se ne bi prav nič sekirala ... Vse ob svojem času

Rodila tik pred 30 - im in , če bi se še enkrat odločala bi naredila enako. Do tridesetega sem doštudirala, prepotovala še pa še, se naplesala , nažurala, nadelala, zgradila sva hiško..zdaj pa sem čisto ta prava žena in mama.  . Nimam neizpolnjenih želja, da bi me vleklo sem ter tja ali  da bi mogla še študirat ali zidat pri teh letih in bi družina trpela zaradi tega. Samo uživat. Jp, mi trije smo najlepši par

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Lepo Anonimen,
jaz sem tudi delala plane kot ti, sicer službo sem dobila za NDL, čeprav dandanes.................ti gre na bruhanje.
Pri stanovanju se je nekaj zalomilo, ma bo že urejeno čez 1 leto, če ne pa čez 2 leti.
Dve leti pa nisem več pripravljena čakati za "začetek takooo napornega dela " z mojim dragim.

Aura, midva sva si rekla, da bova po 30. začela na otroku, potem pa je dejansko trajalo 5 let, da sva dobila najino princesko. Ja, sem imela nekaj endometrioze, pa miomi in neredne ovulacije.... ker pa sva želela po naravni poti in ker nisva želela zgolj "tehnično" delati na pikici, se je malce dlje zavleklo kot sicer pričakovano. Ampak prišla je v pravem trenutku.

_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

Urškinamama,

mi je bil zelo lep tvoj končni stavek: Mi trije smo najlepši par -upam, da bo tako tudi kmalu pri nas...no pri nas bo tak zapis: Mi trije in pol smo najlepši par!!! (imamo še mucka ).

Bravo Nika v službi!
take zgodbe se mi zelo dopadejo . Imam kolegico, ki je tudi imela endometriozo in na koncu ji je ratalo v tretjem poskusu umetne oploditve. Oba sta se pošteno namantrala, še jaz sem jo vozila v Ljubljano na pregled, itd....sedaj pa imajo doma enega velikega razbojnika, he, he,he, he...

uškinamama, ti si še boljše odgovorila kot jaz v bistvu... Bi se kr podpisala pod tvoj post, ker pri meni je bilo enako.

Z mojim sva se spoznala pri 25, ko sva oba še študirala. Veliko časa sva preživela skupaj, se spoznavala, nasploh uživala (in še vedno). V tem času sem jaz že dobila službo za nedol. čas, moj še piše diplomo. Malo pred mojim 32. roj. dnevom sva se odločila, da bi bil čas za povečanje družine. Zdaj jih imam 33 in na tem delamo že več kot 1 leto. Njegov spermiogram je v redu. Problem je očitno pri meni. Ampak za to ne krivim svoje starosti. Tudi ne vidim problema imeti otroka sredi 30 ali še kasneje. Nisem pa mogla vedeti, da bom imela probleme z zanositvijo. Sem zdrava, imam redne ovulacije, nobenih problemov prej. Zdaj sem bila na pogovoru pri svoji G in gremo z optimizmom naprej. Kaj pa naj drugega.
Ne obsojam pa nobene, niti mladih mamic niti tistih po štiridesetem. Vsaka ve najbolje zase.

_____________________________

Our miracle baby boy is in my arms (Mar 2013).
First loss in May 2014, at 6+2 wks.
Our 2nd miracle baby boy born in Feb 2015.
2nd loss in Jan 2017, at 4+5 wks.
3rd loss in Jul 2017, at 14+4 wks.
Still hoping.

Katte,

želim ti veliko sreče, da mi čimprej ugotovila kaj vaju ovira in čimhitreje rešila to majhno oviro. Vse bo še dobro!. Če tudi nama ne bo ratalo do Novega leta, bova zagotovo šla malo na preiskave....čakala pa najbrž ne bova, moj jih bo imel kmalu 40.
Še tako ga zafrkavam, da morava pohitet, dokler je še črn....ko bo siv, bo zgledal kot dedek ....se hecam , ampak nismo daleč od resnice, he, he, he,.....

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Vespazijan,

strašno mi je všeč tvoj slika!!!
Ja, veliko je takih zgodb, polnih hrepenenje in moči! Nauk vsega tega, je vedno: Ne obupaj in bori se naprej!
Vesela sem za vas!!!!!Tudi moja kolegica je hodila s pozitivnim testom še 5 mesecev v torbi, rekla je, da noče pozabit tisti krasen trenutek in da ji nosi srečo.

podpis. Odvisno, koliko otrok si želiš imet - sama sem vedela, da več, zato tudi nisva tako dolgo čakala (sem pa imela prvo pri 29 in drugo pri 30, zdaj tretji upam da bo pri 33). Bi pa taprva bila pri 28, če ne bi imela takrat ss, to je tudi res (prvič sem zanosila pri 27ih). Midva sicer nisva imela tako zelo visokih želja (hiška pa ndč;), ampak samo da imava diplomi, pa rešeno stanovanjsko vprašanje (da živiva skup, seveda) in oba službi - to sva pa imela že takrat.

Kar se plodnosti tiče - po 4ih mesecih poizkušanja še ni za paniko delat, bodi pa bolj pozorna, če v enem letu ne bo nič (no, saj to bosta verjetno opazila, ni treba bit na to pozoren, matr sem trapasta! ) in pojdita po 1 letu na pregled, če še ne bi nič bilo. Ampak itak bo:).

Je pa res, da plodnost pada z leti in da je torej normalno, da zato, da dobiš otroka v povprečju ženske po 30em težje zanosijo, večkrat splavijo in pač dlje čakajo. Ampak to so statistike, vprašanje na katerem koncu sta vidva.

Midva pa nisva računala, da bova pri 33 še vedno tako plodna, pa naju je malo presenetilo, da je vedno vse takoj .


Podpis. vsako ima svoje + in -.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Živijo!

Tudi midva sva oba 33 in se trudiva za prvega . Začela sva, ko sem jih jaz imela 29 pa ni ratalo nato razne operacije in prvi neuspeli ivf in sedaj bom počasi šla v drugo poskusit, če bo uspelo. Pa saj bo uspelo, brez tistega če-ja . Leta pa na žalost tečejo. Jaz se pri 23 tudi nisem počutla dovolj zrelo, potem pa, ko se odločiš, pa ne gre. Pa saj enkrat bo uspelo, sem večni optimist. Vidim, da nas je kar nekaj, ki se trudimo za prvega po 30-ih.

Jaz sem imela prvega pri 32 in drugega pri 35ih. Nobene ovire.

_____________________________

Žiga, 27.02.07
Gašper, 22.5.10