24.08.2009, 21:34
bamoocham
1361
Dober večer.
No, da še js kej napišem.
Sem ok, se probam umirit in VEM, da bo kmalu boljše. Sploh nočem o tem študirat...
No drugače smo imeli danes tehtanje in je naša Neža težka 5470g in velika 60 cm. V 1 mesecu je zrasta za 8 cm!!! Je to možno? Res je dolga babnca. Pa pridna.
Jutri bo stara 2 meseca
Opažam, da glavico obrača ful v levo stran. Pa ko leži na hrbtu, jo ima ful krivo, sploh ne naravnost. Jo zalagam, da bi jo imela čimbolj naravnost in ponoči jo imam zdj na desnem boku. Upam, da ni kej narobe in da se bo porihtalo.
Spi pa celo noč. Od 23h do 5h zjutraj. Čeprav je zadnjič spala 8 ur v kosu, tak da sem jo ponoči gledala, če diha
Mi pa gremo v nedeljo za 3 dni v Moravce, gremo malo odklopit, ker letos morja nismo videli. In vem, da se bomo meli fajn
Še ena slikica naju dveh včeraj v Mozirskem gaju..
Nočko...
pa HVALA vsem, da mi stojite ob strani...
< Sporočilo je popravil bamoocham -- 24.8.2009 21:35:27 >
24.08.2009, 22:26
Mala_princeska
5621
IZVIRNO SPOROČILO: bamoocham
pa HVALA vsem, da mi stojite ob strani...
Že vnaprej čestitke za 2.meseca . _____________________________
24.4.2004 Nina :-)
24.6.2009 je ati dobil najlepše darilo za RD - Manco :-)
25.08.2009, 07:47
bačko
4030
Jutro!
Janci tudi Lora to počne že nekaj časa in vem da je bila Žana ista in mi je pediatrinja rekla da naj jo pustim če se sama dviguje.Je že dovolj močan tvoj Tom in pač on probava koliko zmore.Lora ima ležalnik naštiman tako da je vsaj malo dvignjena in ji prav sede.Če je v naročju in leži se bo začela dvigovati in če jo ne bom dvignila tako da ima hrbet na mojih prsih bo začela jokati.Hoče gledati kaj se dogaja okoli.Tako da jaz mislim da ni nič narobe.
Mala princeska kot da bi Žano opisovala.Pri nas je kakšen dan tak.Ni vsak dan ker je med tednom pri tašči ampak takrat ko je pa doma pa je isto kot pri vas.Te pa razumen glede tesnobe.Jaz sem včasih tako žalostna da se zvečer ko se grem tuširati zjokam.Z dvem aje naporno in če nimaš kam iti na klepet pa je tudi grozno.Jaz sem zadnjič bila cel dan sama.Od 6 zjutraj do 20 ure zvečer.Mislila sem da bom znorela.Vedi da bova vse prestali in vedi da smo tukaj da se lahko izpoveš.
Naša Lora pa je danes prvič ponoči se zbudila prej kot ob 3 .Bila sem kar malo presenečena.Nekaj jo je mučilo ampak ne vem kaj.Dala sem ji jesti in potem zopet ob 4.30.Zdaj pa še spi.Bomo videli kako bo to noč.No danes gremo popoldne v Spara na Vič gledat Nodija.Naša tavelika je nora nanj.
25.08.2009, 08:10
majana79
8822
Mala_princeska Sicer moj primer ni tak kot tvoj, je pa na nek način podoben. Jaz se s takim oziroma podobnim stanjem borim tudi nekje od 2. meseca. Ne vem ali so hormoni, sumim celo poporodno depresijo. Zato se tudi ne javljam več tukaj, ker mi je težko, vsaka stvar me zmoti in samo iščem kaj je narobe (vse je pa povezano z Juretom - da čudno kaka, da se prevečkrat dojiva, da ni tako napreden kot ostali otroci, da ne vem če bomo šli sploh kaj na morje, ker veliko joka, ipd.). Da bi pa imela 2 otročka doma, tako kot ti ali pa bačko in ostale, bi po moje šla direkt k psihiatru... 
Jaz sem bila npr. vsa napsihirana zaradi dojenja - da moram ful pit, da moram ful jest in potem od vsega dogajanja z Juretom pač včasih nisem jedla od zjutraj do popoldne in me je to mučilo in sem bila sitna. Potem nisva mogla nikamor it, ker ga je napenjalo in krčilo, potem je bilo vroče za pop... sem se jezila, ker nimamo klime. Pa ker ne morem pospravit tako kot bi hotela in je bilo včasih tudi 2 tedna razmetano (na RR bi me ene že razlgasile za nesposobno - sej mogoče sem, pa mi 'dol visi'). Skratka, najbrž gre tudi pri tebi za splošno nezadovoljstvo s stvarmi (ki si jih napisala), pa z občutkom da moramo bit super žene in super mamice, povrh se pa še hormoni niso čisto uredili... Imaš vso pravico bit taka, samo poskusi počasi te stvari uredit, da ne bo hujše.
Tebi in bačko pošiljam in 
, da bo čim prej boljše. Jaz se pa borim vsak dan posebej. Gre, ampak počasi.
25.08.2009, 08:41
Janci F
1231
Sedaj se moram pa še jaz malo oglasiti na temo dojenje.
Pod prvo bi rada povdarila, da sem velika zagovornica dojenje, vendar ne za vsako ceno.
Bodimo hvaležni, da imamo otroke v času, kjer lahko popolnoma normalno zrastejo, četudi niso dojeni, saj imamo na trgu ogromno nadomestil.
Vse mamice, ki polno dojite in imate dokaj normalno življenje vam čestitam.
Tiste, ki pa dojite skoraj vsako uro in otroci so ves čas lačni in razdraženi, pa malo razmislite, če je prav tako.
Jaz sem namreč mišljenja, da je veliko več kot polno dojenje za vsako ceno, vredno zadovoljstvo mame in malčka in posledično vseh okrog nas.
Vse se moramo zavedati, da je popolnoma normalno, da imamo zvečer manj mleka, kot dopoldne. Saj močno dvomim, da kakšna lahko prav veliko počiva čez dan. Jaz sem taka, da če se dobro počutim, ne morem prav dolgo počivati.
In zato ne mislite, da bodo vaši malčki kaj na slabšem, če jim daste zvečer malo dodatka in posledično se boste vsi naspali. In zavedajte se, da niste nič slabše mame, če se želite naspati, saj boste zaradi tega imele več mleka naslednji dan in boste bolj spočite in vsi v vaši bližini bodo imeli več od vas in tudi vam bo dan lepši.
Jaz lahko cel dan na polno delam in skačem naokoli, če sem naspana. Če sem pa utrujena že ko se zbudim, pa mi je cel dan mučen in vedno sem tečna in razdražljiva.
Pri meni je bilo podobno, kot pri marsikateri pri vas. Na začetku sem polno dojila in bilo je super, vendar sem morala zaradi mastitisa začeti dodajati, saj mi je tako prvi, kot drugi mastitis pobral ogromno mleka. Ves čas se trudim, da povečujem količino mleka, samo ne dohajam želja našega frajarja, ker se njemu potreba povečuje.
Sedaj je tako, da dopoldne samo dojim, popoldne malo dodajam, zvečer pa že kar veliko. Predenj grem spat, si pa še enkrat sama (s črpalko) izpraznim prsi, da se dela novo mleko in da ne bi slučajno spet prišlo do kakšnega mastitisa. In to mleko potem naslednji dan nadomesti en dodatek. Mi je pa prav zanimivo, kako se je Tom sam odločil, da zvečer poje veliko večji obrok, kot čez dan, kot da bi vedel da je noč za spat. Toma ne morem nikoli prisiliti koliko naj poje, saj če dobi 5ml premalo se ful joka, dokler ne dobi še manjkajoče hrane, oziroma če ima dovolj samo jezik obrne in mu ne moreš ničesar več spravit v usta. Tako, da se ga ne da v nič prisilit.
Naš Tom pridno raste in se razvija. Ima že skoraj popolen ritem in ponoči gre spat med 19-21 uro, vstane pa zjutraj men 6-8 uro. In zaradi tega, ker mu dam dodatek nisem nič slabša mama. Saj imam zaradi ritma in naspanosti veliko energije in se potem lahko veliko ukvarjam z 
in pri tem izredno uživam.
Rada bi še enkrat povdarila, da popolnoma podpiram vse mamice, ki lahko polno dojijo in imajo zraven normalno življenje.
Vedite, da smo mame odgovorne tudi za srečo naših in ne samo za polne želodčke.
Mala_princeska glede na moje izkušnje in izkušenj mojih prijateljic, ti svetujem da se dobiš z eno prijateljico (brez otrok, naj bo tvoj dragi malo varuška) in se iskreno pogovorita in verjami, da ti bo lažje.
V primeru, da pa nimaš take osebe, pa greš lahko enostavno v zdravstveni dom in se tam pogovoriš s strokovnjakom, ki točno ve kaj vprašati in kako naj ti pomaga. Hormoni in depresija so huda reč in večino mamic, ki je imelo težave s tem je reklo, da se ni zavedalo da so bile zaradi tega popolnoma na tleh in če bi vedele, bi si veliko prej poiskale pomoč in ne bi toliko časa trpele. Jaz nimam težav s tem (vsaj za zdaj) in sem bila že v nosečnosti odločena, da če bom opazila to pri sebi bom šla na pogovor k strokovnjaku, saj je to popolnoma normalno. To je posledica vseh procesov, ki jih je naše telo moralo dati skozi. In nosečnost in porod je definitivno ena največjih sprememb oziroma šokov za telo.
Upam, da vam nisem preveč zatežila, vendar že nekaj časa berem debate o dojenju in sem se odločila, da je skrajni čas, da še jaz povem svoje mnenje.
25.08.2009, 09:09
kalanteja
418
bamoocham- , vem kaj so to napadi tesnobe, ker jih ma moja sestra dvojčica, tedaj želi imeti ob sebi samo mene, jst se pa potem doma jočem, ker mi je tk hudo, pomagat ji pa pretirano ne znam, skušam se pogovorit z njo, vsak dan se slišima, je pa res, da je sedaj malo boljše kot lani, že celo leto hodi k psihiatru v Velenjski ZD, in je super, pa neke antidepresive je, od katerih ne moreš biti odvisen, cipralex ali nekaj takega, veliko se ukvarja z športom- od košarke, odbojke in tenisa ... veliko je v naravi- tud to pomaga, verjetn ti je včeraj pomagalo, ko si bila v mozirskem gaju ...upam vsaj ....
mala_princeska_ tudi tebi , ko ste pa vse tri tako čedne na sklikicah, upam, da se bo tavečji punci popravlio ljubosumje, ko bo v vrtec šla, mislim, da bo lažje ...jst sem se 1 mesec po porodu kar naprej jokala, ker z Julijo nisva šli živet k men domov, ker ne bo videla mojega očeta, ker je že mrtev, pa na grob sva šli, pa ker mora živet pri taki tašči, .....to so hormoni, zdaj je bolje
no niti ne, sem opazila, da ob večerih nimam dovolj mleka in se full joče, sem ji včeraj dala dodatek in je popila 50ml, potem pa je bolje bilo
tiste, ki ne dojite koliko pa ve dajete ob večerih????
tako, da me boste morale izbrisati iz kluba polno doječih
_____________________________
Julija, 9.6.2009
25.08.2009, 09:21
Anonimen
meni anej dela isto
in smo ga tudi za 1 mesec izpisali iz vrtca. se mi zdi, da grozno pogreša družbo. tako, da te čisto razumem. tudi jaz sem včasih grozno slabe volje in kdaj pa kdaj tudi jokam, ker imam občutek, da ne zmorem vsega in da sem sama kriva da se tako obnaša, ker sam ga pač tako vzgojila. včasih se tolažim samo s tem, da je to faza, ki bo(UPAM) hitro minila. in ja tudi sama sem že razmišljala o poporodni depresiji. vse skupaj je strašno naporno in res morem reči, da pogovor z prijateljico zelo pomaga. jaz se dobim s svojima prijateljicama sigurno 1x na 14dni, včasih celo vsak teden. sedaj smo se tudi dogovorile, da bomo hodile vsak teden 1x skupaj na plavanje(za kako uro), da se malo razgibljemo, sprostimo in malo načvekamo. tudi sama sem bila precej tečna zaradi tega, da sem vedno doma, da je vsak dan enak,... zato sva imela tudi z mojim grozne težave. ampak nekako moraš tudi sebe postaviti pred vse ostale stvari, kar je seveda polek otrok težko- ampak eno uro ali dve na teden pa ni
, da nebi šla sama nekam in se sprostila. aja pa tudi na aerobiko bom začela hodit-seveda ko se začne. in to bo 3x tedensko ura in pol sprostitve samo zame. seveda sem se dogovorila z mojim, da ve da bom šla in da so takrat otroci samo v njegovem varstvu, da ne bi bilo potem presenečenja, da ni vedel in je že zmenjen,....
25.08.2009, 09:35
kaminek
1728
da pa še jst dodam na temo dojenje in sm istega mnenja kot jancif.
vem, da nisem slaba mami, ker otroku dam vsak obrok dodatek po dojenju. a naj pustim, da mi bo tamala razdražena in jokava, ker je lačna, jst pa na pultu AM. nisem tolk ruknjena, ne. jst že od začetka nism mela dost mleka in se nikol nismo ujele, pa kaj zdej hočem. a naj se žrem do zavisti in se sekiram ter premišljujem, da zato moja sončica ne bo dovolj odporna??????ne, sm razčistila pri sebi, da pač nimam mleka in se zato ne bo svet podrl. pocrkljamo se še vedno in prav rada malo se stistne k mamici na zizi.
tko, da ne se sekirat, tako pač je in zgleda, da mora bit.
mala_princeska in ostale , ki se ubadate z ljubosumljem: bo minilo, vem da to ni prava tolažba, ampak bodo videli, da res s tem ne dosežejo ničesar, čeprav mora preteči med tem kar nekaj časa.
princesi: sej zato mam pa jst svoj avto (prvič pri 25. letu), ker sm hotla bit neodvisna. ne rabim nobenmu razlagat, kdaj kam grem in kolk goriva je v tanku. vem, da pač finance so omejene marsikje, tudi pri meni so bile, ko sm bla še mlajša, zdej se je mal narihtal, hb. sam nikol ne veš, kaj bo jutri.
zdej gremo pa ven se mal vozičkat, dokler še ni preveč vroče.
lepo se mejte, pa čim manj sekiranja
25.08.2009, 10:02
Blueeyes
9438
IZVIRNO SPOROČILO: mandreja
No pa dejmo. Bjondi ti boš kriva, če bom mogla k frizerju korenine barvat
juhu mandreja, kakšna dobra čupca...
uživajte na dopustu
25.08.2009, 10:19
Lsica
1745
Ej, Bačko tole si pa ful iskreno in točno napisala. Tud pri meni je blo tako, velike zahteve, predvsem do sebe in ko jih sama nisem mogla izpolnit sem postajala nezadovoljna s sabo in z drugimi
. Zdaj pa ne delam nič velikih načrtov, vsak dan se sproti odločam, kaj in koliko bom naredila, glede na količino energije - saj delo nikamor ne pobegne, še vedno me je pričakalo do naslednjega dne. Nama je ful pomagalo, da sva naredila kak sprehod skupaj - da malo odmisliš tisto stanovanje in kaj je treba postorit in se začneš s partnerjem pogovarjat. Pa kak nedeljski izlet tud dobro dene. In če je zadovoljna mama, to čuti tudi otrok in je bolj zadovoljen, priden, manj jokav...pa je spet manj dela
Drugač pa sem vas hotla nekaj vprašat...
- a katera mogoče ve, kje se da dobit-kupit komplet, v katerem je mavec oz. nekaj podobnega v kar odtisneš otrokove ročice - dlani ali stopala. Včasih so to prodajali na poštah - kot darilo za novorojenčka.
Al pa glina - kje se jo da kupit v malo manjših količinah, ne ravno 10 kg?
Jaz bi namreč rada odtisnila Majine nogice in rokice za spomin. Je katera že to počela?
25.08.2009, 10:31
Lsica
1745
IZVIRNO SPOROČILO: deja777
in ja tudi sama sem že razmišljala o poporodni depresiji. vse skupaj je strašno naporno in res morem reči, da pogovor z prijateljico zelo pomaga. jaz se dobim s svojima prijateljicama sigurno 1x na 14dni, včasih celo vsak teden. sedaj smo se tudi dogovorile, da bomo hodile vsak teden 1x skupaj na plavanje(za kako uro), da se malo razgibljemo, sprostimo in malo načvekamo. tudi sama sem bila precej tečna zaradi tega, da sem vedno doma, da je vsak dan enak,... zato sva imela tudi z mojim grozne težave. ampak nekako moraš tudi sebe postaviti pred vse ostale stvari, kar je seveda polek otrok težko- ampak eno uro ali dve na teden pa ni
Ja tud meni se je zdel, kot da sem v hišnem priporu...pa ne narobe razumet, mam svojo dojenčico strašno rada in brez nje tud ne bi šla nikamor...
- sem 1x mislila da mi to manjka, da grem sama mal ven...pa sem šla v trgovino, sama...no filing, brez veze...telefon sem mela v žepu in skoz tuhtala kako je, al naj pokličem al ne...no na koncu mi telefon zazvoni v roki in slišim Majo kako joka. Sploh poslušala nisem orenk, sam bejž hitr domov. Ja, probat sem morala...zdaj mi je pa jasno, da brez nje še ne bom hodila okol. Si pa počasi širiva teritorij, do koder greva...pa jo zunaj če je treba tud nahranim in previjem, pa se spet lahko stepava dalje. In starejša ko bo, bolj se bova potepale
.
25.08.2009, 11:03
bamoocham
1361
Dan.
Vidim, da nisem sama v tem, da nas ima kr veliko take probleme.
Js sem tut hotla met vse poštimano, vedno kuhano, v glavnem tipi topi. In ko ni bilo tk ko sem si js zastavila, je bla pa cela panika. Js sem bila na zadnjem mestu, včasih po pravici povedano, sem si res komaj odtrgala nekaj časa, da sem se stuširala, pa še to tk na hitrco. Pa ne vem, zakaj sem tk hitela, ker Neža je zelo priden otrok, ki ful malo joka-samo ko je lačna, oz. če ji res kaj ne paše. Pa še krčev nima. Kaj bi bilo, da bi imela še krče, ali pa da bi se dojile? Tak jo pa samo še zjutraj dojim, ker nimam mleka več-zmanjkalo zaradi vsega tega..
In sem se odločila, da stanovanje bo počakalo, če ne bo kuhano, pač ne bo-je zmeraj kaj za vset v hladilniku. Ne bom se več sekirala za vsako smet na tleh, 1x na teden (sobota dopoldan) se pobriše prah in pospravi! Zato, ker Neža bo odrasla mimo mene, in se sploh ne bom zavedala, da bo kr naenkrat velika punca-medtem, ko se bom js sekirala za take malenkosti, ki v življenju SPLOH NISO POMEMBNE!!!
In zdj si vzamem še vsak večer za sebe, da se lepo v miru stuširam, odklopim in si res vzamem čas za sebe. Zaprem oči in diham globoko..da se umirim.
Meni tudi pomaga pogovor s kolegicami, prejšnji teden sem vsak dan!!! bila na pijači, zapravljala za sebe-kupila nekaj oblek in sem se kr boljše počutla
V glavnem, nisem bila noter v stanovanju, ker me utesnjuje..ven na luft in odklop, pa bo!
Lep dan vam želim, zdj pa grem k delodajalcu nest odločbo za porodniško-za tistih 260 dni..morejo imet vse papirje. Aja, pa našo pikico seveda pokazat
Papa, držite se!
25.08.2009, 12:56
tecka
1369
Bamboocham in Mala princeska, za vaju . Tegobe je treba dati ven iz sebe. In ko se ena opogumi, se opogumijo še druge...današnji posti so tako nabiti s čustvi, da gre na jok tudi meni.
Ne, JanciF in ostale, ki dodajate, niste slabe mame, imam pa jaz večkrat občutek, da sem slaba mama jaz, ker imam občutek, da je naš Srečko lačen in da mu ne znam prav ponuditi dodatka, da nisem sprobala dovolj vrst flašk in vrst mleka,...V glavnem, včeraj sva se z možem malo pomenila in sklenila sem, da če bo Srečko več dni zapored slabe volje in bom imela občutek, da je lačen, preneham s tametilom in gremo na flaško, nekaj dni prenašava slabo voljo Srečka (in verjetno mene tudi), jaz si bom pa mleko stiskala, dokler bo pač trajalo.
Jaz sem pa občutek "ujetosti med 4 stene" hb že predelala in trenutno mi je doma najudobneje. Sploh ker lahko Srečkota dojim na 2 uri in se ni treba bati, da se bo kje nekontrolirano drl. Pa navadila sem se tudi, da sem brez avta. Do julija je moj mož namreč uporabljal službeni avto, jaz pa "domačega", potem pa je zamenjal službo in domači avto je ratal možev. Sem imela kar krizo, ker avto zame pomeni svobodo, pa imam s Srečkom toliko dela, da si niti ne želim kam iti, čeprav me mož k temu kar spodbuja.
SEm pa malo žalostna, ker se manj družim s svojimi prijateljicami. Dokler nisem imela otroka, sem jim bila fouš za otroke (so to vedele), ampak sem se lahko prilagajala njihovemu urniku. Zdaj pa se dobimo čedalje manjkrat, ker se je treba prilagajati tako mojemu kot njihovim otrokom. In če se dobimo z otroci, se enostavno ne da pogovarjati, ker pogovor zaradi otrok ne "teče". In potem ponavadi ostanemo samo pri vsakdanjih temah, problemi pa ostanejo neizgovorjeni. Sem si rekla, da bi si morala omisliti eno prijateljico brez otrok, da bi se tu pa tam pošteno pogovorili.
Tudi naš Srečko se hoče že malo dvigniti, če ga dam na stegna in biti bolj pokonci v naročju. Spodbujam ga ne, tlačim dol pa tudi ne, naj vadi in meni je fino, da napreduje (je pa star 2 meseca in pol).
25.08.2009, 14:15
Tira
731
JanciF tolk si dobr povedala, da lahko rečem samo, se strinjam
Jz sem imela mal krize takoj v P in potem doma, ker nama dojenje ni nikoli sploh steklo. Pa sem se sekirala... Moj 
mi je pri tem ful pomagov in me bodril in mi na koncu vcepil v glavo, da zato nisem nič slabša mama... tud on sam je gor zrasu samo ob MF. Sedaj, pa opazujem kakšne mamice, ki nikakor nočejo dodajat in s tem, ko potem dojijo vsako uro in ko je joška edina tolažba za ...se mi zdi to golo pretiravanje... na koncu je mamica utrujena, posledično slabe volje in to čuti še presneto dobro. Naš mali raste noro hitro, je zdrav in vesel dojenček. Crkljava se pa tud ogromno.
Ne me narobe razumet, tud jz bi z veseljem dojila, če bi lahko.
Bamboocham in Mala princeska
Tud sama imam na čase občutek, da samo pospravljam, perem in likam. Ampak potem se pač potolažim, da je v družini en član več, ki to zahteva in to je pač treba opravit. Drugače mi pa ful pomaga, da lahko kam grem. Midva z Marcelom greva čisto vsak dan kam ven. Skoraj vsak dan se zbaševa v avto in greva ali na kavo z kolegicami ali kam na sprehod ali pa samo do moje mami. Meni to ful paše, da nisem cel dan doma. Kdaj recimo sva po cel dopoldan pri mami in gre mali tud tam spančkat popoldne... tko kot naprimer danes. Če bi morala biti cele dneve doma, verjemite, da je to zame najhujša kazen. Sem pa dostikrat slabe volje, ker v kraju, kamor sem se priselila ni nobene mlade mamice in še poti za sprehajat so podn... sami klanci. No HB za avto
Kakšno popoldne pa grem tudi sama in prepustim malega , on razume, da potrebujem tud malo miru in da grem sama kam.
JanciF tud naš Marcel se kar nekaj zvira in nagiba naprej. Že kakšne dva tedna pa ni govora, da bi se pestoval v leže... najraje je pokonci, tako da gleda čez ramo Pa tud meni je to bolj všeč, ker ga lažje nosim. Tud glavico že skoraj drži čisto sam.
Aja ena je spraševala, če imamo že športni del vozička... mi ga imamo. Naš mali se noče več vozit v košari, ker nič ne vidi ven. Sem mu pa dala v športen del eno blazinico, tko da ne sedi čist ampak počiva in gleda okoli.
25.08.2009, 15:05
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Lsica
Ja tud meni se je zdel, kot da sem v hišnem priporu...pa ne narobe razumet, mam svojo dojenčico strašno rada in brez nje tud ne bi šla nikamor...
- sem 1x mislila da mi to manjka, da grem sama mal ven...pa sem šla v trgovino, sama...no filing, brez veze...telefon sem mela v žepu in skoz tuhtala kako je, al naj pokličem al ne...no na koncu mi telefon zazvoni v roki in slišim Majo kako joka. Sploh poslušala nisem orenk, sam bejž hitr domov. Ja, probat sem morala...zdaj mi je pa jasno, da brez nje še ne bom hodila okol. Si pa počasi širiva teritorij, do koder greva...pa jo zunaj če je treba tud nahranim in previjem, pa se spet lahko stepava dalje. In starejša ko bo, bolj se bova potepale
ja to ti pa verjamem. sem tudi sama šla čez to že pri Aneju in res je težko odmislit. ampak se s časoma navadiš in večji kot so lažje je. jaz zelo zaupam tašči(je vzgojiteljica) in vem, da je vse ok in tudi če joka jo bodo vedeli pomiriti, mleko pustim tako da ni lačna in je to to-sicer jo redko puščam, ker mi je ni problem sabo jemat, ko pa bom šla na telovadbo pa bom pač morala iti sama
. ko grem recimo na pijačo si jo pa včasih peljem zraven. res pa imam srečo, da je zelo pridna. enkrat sva celo šle na en "žur", ki ga je imela prijateljica kot piknik in sva prišle kar pozno domov amak je to sploh ni motilo. je spala v vozičku in potem v avtu.
25.08.2009, 15:25
Naty*Taja
2696
Ja Lisca - tole zadevo lahko kupiš v specializiranih prodajalnah z materialom za ustvarjanje, Na pošti je kot darilo k telegramu, verjetno se da pa tudi drugače kupit, jaz sem pa za prvadva te odtise naredla v barvno das maso.
Pa bom tudi za Urbana.
Pa
in tudi za vse ostale, ki vas tare kaj podobnega kot mene in MP. _____________________________
MONTIGNAC
25.08.2009, 15:30
MIŠEL09
79
Janci F, lepo si to napisala in se totalno strinjam s tabo, sem sicer med polno doječimi mamicami ampak ne po moji volji, da se mene vpraša mi je žal od prvega dne da sem mu dala joško, že pri prvem otroku(kateri se je dojil 5 let) sem rekla da nikoli več vendar sem napako spet ponovila in to zaradi tega ker nisem v porodnišnici imela moči reči NE.
Sem mu probala že večkrat dati AM, ampak je bilo samo kričanje potem pa ko sem mu dala joško je pa tako vlekel kot da ni jedel cel dan. Za mene osebno je sedaj totalno mučenje, visi mi na joški cca vsake pol ure in sem že čisto izčrpana od njega, ta trenutek bi bila najsrečnejši človek da ga lahko odstavim ker mi je tega poln kufer že od prvega otroka. Glede psihičnega stanja pa bolje da ne omenjam, danes celo noč nismo spali, saj ni bilo kričanja ampak sem ga skozi nosila, cca okrog 3.ure se je moj vstal in ga nosil, jaz pa sem šla na balkon in jokala pol ure ker mi je že vse skupi postalo nezdržno.
Utrujena sem iz dneva v dan bolj, da bi ga pa pustila nekomu in šla malo naokrog, pa ni variante, ker ko še ga mojemu pustim , ga ne more umiriti in me kliče, tak da se počutim kot v zaporu.
25.08.2009, 15:54
majana79
8822
JanciF, lepo si napisala. Jaz sem dolgo časa dodajala po vsakem obroku, potem pa je kar naenkrat začel zavračat, oziroma ni pojedel nič, in sva metala AM stran. No, razen nočnega obroka, tisto je pa vedno pojedel v celoti. Po tem sem pač sklepala da dobi pri meni dovolj in da dojenje na 2 uri ni nič groznega oziroma napačnega. Drugače pa nisem ena tistih, ki bi dojila za vsako ceno, samo se mi je zdelo fino, da mi ni treba flašk delat... Čeprav se mi zdi da bo treba zvečer začet dajat flaško...
Kaj mislite, ali bi bilo za proizvodnjo mleka veliko slabše, če bi mu recimo dala vsak drugi obrok po flaški? Bi se mi delalo manj mleka?
