nakit; ga je potrebno dati dol predvsem preventivno, če bi morali narediti urgentni CR. to je pa že operativni poseg in ne smeš imeti nobenih kovin. in kot je že ena napisala, se ne morejo potem oni s tem ukvarjat, zato je najboljše da vse doma pustite.
tiste, ki imate uhanček v nosku pa ne vem kako boste rešile, vprašajte v P.

nina; upam, da se čim prej pozdraviš

pilotegirl; upam, da bo vse ok pri tvoji kolegici

Punce, želim vam lepe božične praznike, nekatere od nas jih zadnjič preživljamo brez .

pa še podobna sem mu...trebuh imam...zelena že itak postajam od bolečin....

Ne, ne definitivno se te ne loteva grinch, tisti je bil grozen, me smo samo nagajive. 

little*miss sem te dodala

Ja jaz tudi držim pesti. Za prijateljico. Jo pa zastopim v kakšni stisi je. Ji bom posredovala vaše lepe želje, da jo spravim v boljšo voljo. Da se ji zariše nasmeh na obrašček.

Cukica tudi jaz sem mela čudne bolečine. Potem sem se pa spomnila na lunco, baje takrat največ rojenih ;) Tako, da je lahko malo to oglašalo se na lažni alarem.

Drugače, sem pa dobre volje, moj gipsaaa, zvečer je reku, če bo suho bomo belili.... Wiiiiiiiiiiiiii najina soba sicer napreduje za cm ampak, se premika upam, da pridem v januarju do postelje

Dobila sem tudi odločbo za paketek!!!! No saj ena pozitivna glede CSD.

Mam pa danes tako trd buši, da mi noben dotik ne ustreza pa še boli neprijetno, še mojega sem prosila, da me naj ne boža. Me je tako žalostno pogledu, da sem pol rekla, da lahko samo zelo nežno upam, da mine ta bolečina. Se je tko prestrašil, ker sem rekla ne, da se spet ne bo upal božat. Po križu še buši upam, da bo proti večeru spustilo vsaj trebušček, obiski pa to....

Drugače pa lepe BOŽIČNE PRAZNIKE!!!!!!

Vsem februarkam, sploh tistim, ki boste postale mamice prvič, želim lep miren božič, tak nepozaben, z najdražjim, in veliko sreče in ljubezni in vsega lepega.
Tistim, ki pa že imate kakega čmrlja doma pa čim več družinske topline, in malih ročic, ki odpirajo darila.
 





< Sporočilo je popravil hel32 -- 24.12.2010 11:56:01 >

_____________________________

TJAŠA 11.8.1998 3050gr,52cm
MARKO LUKAS 6.9.2009, 3830gr, 51cm
MAJA LUCIJA 9.2.2011, 3800gr, 52cm

Prebrala sem kar ste pisale o nakitu in lakiranih nohtih. Meni zaenkrat prsti še nič ne otekajo tako da je prstan še vedno na svojem mestu, občasno moram celo pazit, ker mi kar dol zdrsi. To da nimaš lakiranih nohtov, da lahko hitro opazijo spremembe na nohtih mi je jasno ampak jaz imam drug problem. Že par let imam gelirane nohte, sicer nič kaj barvane največkrat navaden french. Pa me zanima kaj je s tem. Ali mogoče katera kaj ve????

aktak priporočam da jih odstraniš ker ni fajn pri porodu...isto kot da bi imela nalakirane....pa še ko se boš ukvarjala z dojenčkom te bodo motili če imaš fajn dolge,jaz si jih bom postrigla preden stopim v 9 mesec,pa tudi nekaj posebno dolge nimam...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Registrirana Jaz tudi še nisem ničesar pekla, sem pa včeraj naredila zalogo materiala. Ziher bova naredila ponarejene rum kroglice, zraven pa še bananino pomarančne.
Mogoče pa še kakšne piškotke, ker imam par modelčkov, ki jih moram sprobat.
Lahko si izmenjava pakete. Ali pa se zmenimo za kavico po novem letu in vsaka prinese nekaj s sabo, bomo imele pokušino domačih dobrot.

< Sporočilo je popravil Teyla -- 24.12.2010 12:15:11 >

PUNCE ŽELIM VAM LPE PRAZNIKE IN VESEL BOŽIĆ!

Je najbolje da kar dans voščim, vprašanje kako bom naslednje dni!
UŽIVAJTE!

Lepe praznike še z moje strani. Čim več stiskanja z vašimi bližnjimi in, da bi vam bilo toplo pri srcu.   

Hojla!

Tudi z moje strani vsem lepe praznike in vse naj naj v novem letu!
 
Sem bla danes že parkrat tukaj pa sem tako sitna, da bi najbrž še Grincha pregnala  in rajši nisem nič napisala. Je bla mal naporna noč, zdaj se pa vlačim ko megla po bajti. Lovro se mi tak smili, ker vidim, da mu je dolgčas ampak res ne morem nič. Ležim na kavču in mu vsake toliko kaj odgovorim. Oči mi kar skup padajo. Prinesel mi je tudi magnetno tablo in sva malo risala, zdaj pa ščipalke pripenja na stojalo za perilo .

Počasi bo šel počivat, jaz pa za šporhet. Moramo danes kaj boljšega jest pa še nisem čisto prepričana kaj. Pride še očetova prijateljica, ki sem jo zadolžila za sladkarije (jaz nisem za peko), jaz bom pa že neko pečenko in krompir skup spravla . Komaj čakam, da bo mali zvečer odpiral darila. Mi ga je tako lepo gledat, ko se veseli in čeblja .

Drugače pa moje psihično stanje namesto, da bi bilo boljše, je vsak dan slabše. Zdi se mi, da sem tik pred živčnim zlomom. Vsi mi grejo na živce. Zdi se mi, da ne smem nobenmu pojamrat, ker me vsi gledajo kot, da sem mehkužna (v smislu, prvič sploh nismo vedli, da si noseča, zdaj te pa skoz kaj matra). To je očitn negativna stran tega, da živim s samimi moškimi. Namesto mene naredijo samo tisto kar prosim pa še to je največkrat ob zavijanju z očmi ali vzdihovanju, da pa bi se sam kateri spomnil pa ne (mislim fotra in moža). Ne vem, ali pa samo jaz vidim stvari tako in se res sama sebi že smilim ali pa ta moja moška enostavno ne znata pokazat kakšne podpore. Včeraj sem možu malo potarnala kako ga pogrešam, ko ga cele dneve ni in mi je rekel, da kar naprej to posluša. Pa sva se spet skregala. Zjutraj, preden je šel v službo me je pa stiskal k sebi in me že čez eno uro poklical, ker me pogreša. Zdaj pa ne vem, kateri od naju je bolj noseč.  Še 39 dni do konca ... Oh, poln kufer mam že tega, res.
No pa sem vam spet malo pojamrala. Ve vsaj ne zavijate z očmi ali odidete iz sobe (če pa že, vas pa ne vidim ).